VSL sodba I Cp 4400/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.4400.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50665 |
Datum odločbe: | 12.10.2005 |
Področje: | OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB |
Institut: | samostojni podjetnik posameznik - stečaj - prenehanje obveznosti |
Jedro
Z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so
nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v
celoti ugasnejo.
Samostojni podjetnik je fizična oseba, zato ni odločilna okoliščina,
da je v pogodbi označen le z imenom in priimkom, brez pristavka, da
gre za samostojnega podjetnika.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni in se tožbeni
zahtevek, ki se glasi:
Toženec G. K. je dolžan plačati tožniku A. R. 2.582.904,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi:
- od zneska 2.403.096,00 SIT od 6.10.2004 do plačila;
- od zneska 122.395,00 SIT od 2. 9.2004 do plačila;
- od zneska 12.600,00 SIT od 2. 9.2004 do plačila
in mu povrniti pravdne stroške v znesku 335.458,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 17.5.2005 do plačila, zavrne.
Tožeča stranka mora v 15. dneh toženi stranki povrniti pravdne
stroške v znesku 244.409,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki
tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu
zahtevku in tožencu naložilo, da tožniku plača znesek 2.582.904,00
SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od v izreku sodbe
navedenih zneskov in datumov dalje do plačila. Tožencu je bilo še
naloženo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku
335.458,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje
prvostopenjske sodbe do plačila.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja
pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe
materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je
materialnopravno zmoten zaključek sodišča, da vtoževana terjatev,
zaradi zaključka stečajnega postopka nad tožencem, ni ugasnila.
Opozarja, da je samostojni podjetnik posameznik, enako kot
gospodarska družba, pravno organizacijska oblika za opravljanje
gospodarskega podjema, ki pa se od gospodarskih družb razlikuje po
tem, da nima lastnosti pravne osebe. Pravno organizacijska oblika
samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne
subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema -
podjetnika kot fizične osebe. Navedeno je razlog, da za obveznosti,
ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega podjema, odgovarja
podjetnik kot fizična oseba z vsem svojim premoženjem. V statusnem
pogledu ima podjetnik enake osnovne značilnosti kot gospodarske
družbe, od nje pa se razlikuje v tem, da ni pravna oseba. Podjetnik
posameznik je lahko le posamezna fizična oseba in tudi v pravnem
prometu nastopa kot posamezna fizična oseba. Za razsojo predmetne
zadeve ni relevantno, da se najemna pogodba in druge listine glasijo
na toženca, brez oznake, da je samostojni podjetnik. Ob nespornem
dejstvu, da je bil toženec v času opravljanja dejavnosti v najetem
lokalu registriran kot samostojni podjetnik posameznik za opravljanje
gostinske dejavnosti, je pravno relevanten le odgovor na vprašanje,
ali je vtoževana terjatev nastala v zvezi z opravljanjem njegove
podjetniške dejavnosti, ali pa je morebiti nastala zaradi
zadovoljevanja toženčevih osebnih potreb. Toženec se je zavezal za
opravljanje gostinske dejavnosti, kar izhaja iz 1. točke obeh pogodb.
Sodišče ni upoštevalo, da je predmet najema gostinski lokal. Toženec
brez najetega lokala dejavnosti ne bi mogel opravljati. Sodišče bi
moralo zaključiti, da so obveznosti nastale v zvezi s priglašeno
dejavnostjo nekdanjega podjetnika in tožbeni zahtevek zavrniti, ker
je bil nad tožencem dne 23.12.2004 začet in zaključen stečajni
postopek. Nadalje vztraja pri ugovoru o ničnosti najemne pogodbe in
zadolžnice. Opozarja še na nekonsistentne razloge prvostopenjskega
sodišča v zvezi z višino obveznosti. Tožnik mora navesti dejstva, na
katera opira tožbeni zahtevek. Tožnik ni dal zadostne podlage za
razsojo, toženec pa zato ni mogel konkretno ugovarjati višini
obveznosti, s čimer mu je bila odvzeta pravica do izjave. Sodišče bi
moralo tožbeni zahtevek vsaj delno zavrniti ali pa v okviru
procesnega vodstva tožnika izzvati k bolj konkretnim navedbam.
Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen.
Pritožba je bila poslana tožeči stranki, ki pa odgovora nanjo ni
podala.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaznega postopka ugotovilo, da
terjatev tožeče stranke izvira iz najemnega razmerja med tožnikom in
tožencem (1. odst. 567. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v zvezi
z 1060. čl. Obligacijskega zakonika). Tožnik je z najemnima pogodbama
tožencu prepustil rabo svojega gostinskega lokala, toženec pa se mu
je zavezal plačati najemnino in stroške. Med pravdnima strankama ni
bilo sporno dejstvo, da je toženec v tožnikovih prostorih izvajal
gostinsko dejavnost.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve
stopnje pri odločitvi o ugovoru tožene stranke, da je terjatev
tožnika zaradi stečaja toženca ugasnila, materialno pravo zmotno
uporabilo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da ni
odločilnega pomena dejstvo, da je v najemnih pogodbah in drugih
listinah toženec poimenovan le z imenom in priimkom, brez oznake, da
gre za samostojnega podjetnika. Pritožba pravilno opozarja na določbo
7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), po kateri je
samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno
opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Samostojni podjetnik je torej fizična in ne pravna oseba in to tudi
tedaj, ko opravlja gospodarsko dejavnost. ZGD samostojnega podjetnika
posameznika vključuje v sistem gospodarskih subjektov (primerjaj člen
72). Tudi za stečaj samostojnega podjetnika se uporabljajo določbe
Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Z
uveljavitvijo ZPPSL je namreč prenehal veljati prejšnji zakon o
stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov. V pravni teoriji
je zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega
podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz
njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo (glej Hinko Jenull, stečaj
podjetnika posameznika, Pravosodni Bilten 1-2/1998 in Vladimir
Balažic, Problemi sodne prakse o prenehanju po skrajšanem postopku,
izbrisu iz sodnega registra in stečaju ter določbah ZPP o prekinitvi
in nadaljevanju postopka, Pravosodni Bilten št. 2/2002). Tako
stališče je bilo zavzeto tudi v sodni praksi (glej sklep VS Lj. II
Cpg 342/2005). Stečaj povzroči prenehanje pravne sposobnosti
podjetnika. Podjetnik ni več subjekt niti pravic niti obveznosti in
ker stečajni dolžnik nima pravnega naslednika, ni dvoma, da je stečaj
eden od z zakonom predvidenih načinov za prenehanje obveznosti (1.
odst. 270. člena Obligacijskega zakonika).
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil zoper toženca kot
samostojnega podjetnika začet in zaključen stečajni postopek po
določbi 1. odst. 99. člena ZPPSL. S stečajem je terjatev tožnika
ugasnila. Sodišče prve stopnje je pravno odločilna dejstva glede
nastanka terjatve ugotovilo pravilno, sprejelo pa je napačno pravno
odločitev, da ugovor toženca o prenehanju terjatve, ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o
pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je
tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Na druge pritožbene ugovore
tožene stranke mu zato ni treba odgovarjati.
Pritožbeno sodišče je zaradi spremembe sodbe, na podlagi 2. odst.
165. člena ZPP in ob upoštevanju določbe 1. odst. 154. člena ZPP,
drugače odločilo tudi o pravdnih stroških. Tožeča stranka, ki je v
pravdi propadla, mora toženi povrniti stroške, ki so ji nastali v
postopku pred prvostopenjskim sodiščem in tudi pritožbene stroške.
Stroški obsegajo nagrado odvetnici, ki je bila priglašena in
odmerjena po Odvetniški tarifi in strošek za sodno takso za odgovor
na tožbo, ki je bila odmerjena po Zakonu o sodnih taksah. V postopku
pred prvostopenjskim sodiščem so nastali stroški v znesku 153.824,50
SIT (1281 točk po 110,00 SIT in sodna taksa v znesku 12.914,50 SIT) v
pritožbenem postopku pa so nastali stroški v znesku 90.585,00 SIT
(823,5 odvetniških točk po 110,00 SIT). Skupni stroški torej znašajo
244.409,50 SIT in jih mora tožeča stranka tožencu plačati v 15 dneh,
v primeru zamude pa mu plačati še zakonske zamudne obresti, ki po
določbi 299. člena Obligacijskega zakonika pričnejo teči dan po
izteku izpolnitvenega roka.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009