VSL sodba in sklep I Cp 1900/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1900.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50663 |
Datum odločbe: | 07.09.2005 |
Področje: | obligacijsko pravo |
Institut: | razdrtje pogodbe |
Jedro
Če je gradbena pogodba izpolnjena v obsegu 94,7% del in plačana
večina dogovorjenih del, od gradbene pogodbe ni možno odstopiti iz
razloga manjkajočega gradbenega dovoljenja.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi,
razen v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna
plačati tožeči stranki 1.279.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 19.4.1999 dalje do plačila in se sodba sodišča prve
stopnje v tem delu potrdi, v razveljavljenem delu pa se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki,
da je dolžna tožeči stranki plačati 5.095.912,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 23.2.1999 dalje do plačila in mu povrniti
580.308,00 SIT pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz
razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe
materialnega prava, v kateri predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka,
podrejeno, razveljavitev sodbe in vrnitev sodbe sodišču prve stopnje
v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je:
- zmotno je ugotovljeno, da cena ni bila dogovorjena po sistemu
"ključ v roke";
- graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do razdrtja
gradbene pogodbe;
- zamudne obresti je možno priznati od 3.11.2003 dalje, ko je toženec
prevzel izvedeniško mnenje.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je
tožeča stranka upravičeno razdrla gradbeno pogodbo, ki sta jo pravdni
stranki sklenili 15.6.1998. Razlog razdrtja pogodbe naj bi bil, da
tožena stranka tožeči stranki ni predložila veljavnega gradbenega
dovoljenja. Ob dejstvu, da je tožeča stranka od sklenitve pogodbe do
25.2.1999 opravila skoraj vsa dogovorjena gradbena dela (94,7%), je
zaključiti, da tožeča stranka iz razloga manjkajoče dokumentacije ne
more razdreti sklenjene gradbene pogodbe (131. člen Zakona o
obligacijskih razmerjih v katerem je določeno, da pogodbe ni mogoče
razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti). Zaradi
manjkajočega gradbenega dovoljenja bi tožeča stranka lahko razdrla
pogodbo prej preden je začela z deli in še v času, ko ni opravila
večino dogovorjenih del, ne more pa jo razdreti sedaj, ko je večino
del že opravila. Bistvo spora med strankama je plačilo opravljenega
dela in je zato oceniti, da je v manjkajočem gradbenem dovoljenju, v
situaciji kakršna je, tožeča stranka iskala zgolj razlog za razdrtje
pogodbe. Enako velja tudi za toženca. Sprejel je včino opravljenih
del in plačal glavnino opravljenega dela. Gradbena pogodba, ki sta
jo pravdni stranki sklenili, velja, in je zato v celoti uporabiti
njena določila.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so določila v gradbeni
pogodbi glede dogovorjene cene gradbenih del nejasna. Tako iz
določila točke V. pogodbe kot iz določila VI. pogodbe nedvomno
izhaja, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu funkcionalni ključ
v roke za vrednost 12.400.000,00 SIT. Po določilu 640. člena Zakona o
ogligacijskih razmerjih so v tako dogovorjeni ceni vsa dela, ki so
potrebna za zgraditev, tudi vrednost presežnih del in vrednost
nepredvidenih del, ne vsebuje pa vrednost poznejših del, to je
tistih, ki s pogodbo niso bile dogovorjene. To pomeni, da je tožeča
stranka upravičena najmanj do plačila zneska 11.679.200,00 SIT; cena
vseh dogovorjenih del je 12.400.000,00 SIT, tožnik ni opravil 5,3%
del oziroma v vrednosti 720.800,00 SIT, ostane za plačilo
11.679.200,00 SIT. Ker je toženec tožniku že plačal 10.400.000,00
SIT, mu je dolžan plačati še najmanj 1.279.200,00 SIT in to najmanj z
zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vložitve tožbe dalje. V tem
delu je bilo zato pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje
potrditi.
Glede ostalega dela je bilo pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti
ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem
postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik za
toženca opravil kakšna dodatna dela, ki v ceni, določeni z gradbeno
pogodbo niso bila vsebovana (iz izvedeniškega mnenja to sicer ne
sledi, vendar sodišče tega dejstva v izpodbijani sodbi ni
ugotavljalo).
Glede teka zamudnih obresti je dosedanja sodna praksa štela, da te
pričnejo teči 15. dan po prejemu končne situacije s strani naročnika
del. Ker ni ugotovljeno, kdaj je tožena stranka prejela končno
situacijo je bilo pritožbi v obrestnem delu delno ugoditi in
odločiti, da je tožena stranka dolžna plačati obresti najmanj od
vložitve tožbe dalje v presežku pa bo moralo sodišče prve stopnje o
zamudnih obrestih še odločiti, ko bo ugotovilo, kdaj je tožena
stranka prejela končno situacijo.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165.
člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009