VSL sodba in sklep I Cp 1900/2005

Jedro

Če je gradbena pogodba izpolnjena v obsegu 94,7% del in plačana

večina dogovorjenih del, od gradbene pogodbe ni možno odstopiti iz

razloga manjkajočega gradbenega dovoljenja.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi,

razen v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna

plačati tožeči stranki 1.279.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 19.4.1999 dalje do plačila in se sodba sodišča prve

stopnje v tem delu potrdi, v razveljavljenem delu pa se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki,

da je dolžna tožeči stranki plačati 5.095.912,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 23.2.1999 dalje do plačila in mu povrniti

580.308,00 SIT pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz

razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe

materialnega prava, v kateri predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka,

podrejeno, razveljavitev sodbe in vrnitev sodbe sodišču prve stopnje

v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je:

- zmotno je ugotovljeno, da cena ni bila dogovorjena po sistemu

"ključ v roke";

- graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do razdrtja

gradbene pogodbe;

- zamudne obresti je možno priznati od 3.11.2003 dalje, ko je toženec

prevzel izvedeniško mnenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je

tožeča stranka upravičeno razdrla gradbeno pogodbo, ki sta jo pravdni

stranki sklenili 15.6.1998. Razlog razdrtja pogodbe naj bi bil, da

tožena stranka tožeči stranki ni predložila veljavnega gradbenega

dovoljenja. Ob dejstvu, da je tožeča stranka od sklenitve pogodbe do

25.2.1999 opravila skoraj vsa dogovorjena gradbena dela (94,7%), je

zaključiti, da tožeča stranka iz razloga manjkajoče dokumentacije ne

more razdreti sklenjene gradbene pogodbe (131. člen Zakona o

obligacijskih razmerjih v katerem je določeno, da pogodbe ni mogoče

razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti). Zaradi

manjkajočega gradbenega dovoljenja bi tožeča stranka lahko razdrla

pogodbo prej preden je začela z deli in še v času, ko ni opravila

večino dogovorjenih del, ne more pa jo razdreti sedaj, ko je večino

del že opravila. Bistvo spora med strankama je plačilo opravljenega

dela in je zato oceniti, da je v manjkajočem gradbenem dovoljenju, v

situaciji kakršna je, tožeča stranka iskala zgolj razlog za razdrtje

pogodbe. Enako velja tudi za toženca. Sprejel je včino opravljenih

del in plačal glavnino opravljenega dela. Gradbena pogodba, ki sta

jo pravdni stranki sklenili, velja, in je zato v celoti uporabiti

njena določila.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so določila v gradbeni

pogodbi glede dogovorjene cene gradbenih del nejasna. Tako iz

določila točke V. pogodbe kot iz določila VI. pogodbe nedvomno

izhaja, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu funkcionalni ključ

v roke za vrednost 12.400.000,00 SIT. Po določilu 640. člena Zakona o

ogligacijskih razmerjih so v tako dogovorjeni ceni vsa dela, ki so

potrebna za zgraditev, tudi vrednost presežnih del in vrednost

nepredvidenih del, ne vsebuje pa vrednost poznejših del, to je

tistih, ki s pogodbo niso bile dogovorjene. To pomeni, da je tožeča

stranka upravičena najmanj do plačila zneska 11.679.200,00 SIT; cena

vseh dogovorjenih del je 12.400.000,00 SIT, tožnik ni opravil 5,3%

del oziroma v vrednosti 720.800,00 SIT, ostane za plačilo

11.679.200,00 SIT. Ker je toženec tožniku že plačal 10.400.000,00

SIT, mu je dolžan plačati še najmanj 1.279.200,00 SIT in to najmanj z

zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vložitve tožbe dalje. V tem

delu je bilo zato pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje

potrditi.

Glede ostalega dela je bilo pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti

ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem

postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik za

toženca opravil kakšna dodatna dela, ki v ceni, določeni z gradbeno

pogodbo niso bila vsebovana (iz izvedeniškega mnenja to sicer ne

sledi, vendar sodišče tega dejstva v izpodbijani sodbi ni

ugotavljalo).

Glede teka zamudnih obresti je dosedanja sodna praksa štela, da te

pričnejo teči 15. dan po prejemu končne situacije s strani naročnika

del. Ker ni ugotovljeno, kdaj je tožena stranka prejela končno

situacijo je bilo pritožbi v obrestnem delu delno ugoditi in

odločiti, da je tožena stranka dolžna plačati obresti najmanj od

vložitve tožbe dalje v presežku pa bo moralo sodišče prve stopnje o

zamudnih obrestih še odločiti, ko bo ugotovilo, kdaj je tožena

stranka prejela končno situacijo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165.

člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 421/2004
• VSL sodba I Cpg 675/2005
• VSL sodba I Cpg 932/99