VSL sklep I Cp 2239/2005

Jedro

Pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, proti kateri se sedaj

predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da izstavi določeno

zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni, da je nasprotni udeleženec

izpolnil dolžnost podati zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo

vsebuje izrek te sodbe (238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe

zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo

(23. člen SPZ). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj takšna

izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj ZKZ določa,

da mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel

pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo,

da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen ZKZ). Odobritev

oziroma potrdilo pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni

pravilna trditev pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev

presojalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira

izvršilni naslov oziroma zemljiškoknjižna listina. Po določilu 3.

odstavka 140. člena ZZK-1 se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim

predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje,

da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve

oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso dovoljeni pogoji za

dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s

predlogom izrecno izključil. Izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega

sodnika zavrača zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti,

torej tudi v podrejenem delu, saj zavrača vpis pravic - vknjižba in

predznamba pa sta vrsta (glavnih) vpisov v zemljiško knjigo (1.

odstavek 27. člena ZZK-1). Ker torej zemljiškoknjižni sodnik potem,

ko je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, ni

presojal pogojev za predznambo - listine, ki jih je predložil

predlagatelj, pa so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da to

presojo posebej narekujejo - je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep razveljaviti v tistem delu, s katerim je zemljiškoknjižni

sodnik ugodil ugovoru in zavrnil zemljiškoknjižni predlog tudi glede

podrejenega zahtevka za predznambo pridobitve predlaganih pravic.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s

katerim je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor in zemljiškoknjižni

predlog, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, to je predlog za

predznambo pridobitve predlaganih pravic, in se zadeva v tem obsegu

vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Obenem se dovoli

izbris vpisa zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi

sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora in

zemljiškoknjižnega predloga, kolikor se nanaša na vknjižbo pridobitve

pravic.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru

nasprotnih udeležencev in svoj sklep opr. št. Dn 1508/2004 z dne

15.12.2004 spremenilo tako, da je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog,

vpisa ni opravilo, dovolilo pa je vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi zmotne

uporabe materialnega prava. Navaja, da temelji njegov predlog za vpis

lastninske pravice in vknjižbe dosmrtne pravice uporabe na

pravnomočni in izvršljivi sodbi. Taka sodba služi za realizacijo

pridobitve lastninske pravice. Po prepričanju predlagatelja ni

potrebna odobritev pravnega posla s strani upravnega organa, ker je

že sodišče pri izdaji sodbe pazilo, ali predlagatelj kot tožnik

izpolnjuje vse pogoje za pridobitev lastninske pravice na

nepremičninah v RS. Predlagatelj je tudi pridobil od Upravne enote v

S. soglasje za odobritev pravnega posla, kar potrjuje, da je bil

dokument za vknjižbo pravic pravilen. Vendar sta se nasprotna

udeleženca pritožila in zato odločba upravne enote še ni pravnomočna.

Če bi, kar pa je skoraj neverjetno, nasprotna udeleženca izpodbila

odločbo, bosta imela tedaj vse možnosti z novo tožbo ali pa z obnovo

postopka razveljaviti vknjižbo lastninske pravice predlagatelja.

Pritožba je delno utemeljena.

Ni pravilno stališče pritožbe, da za realizacijo pridobitve

lastninske pravice (torej za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško

knjigo) zadostuje pravnomočna in izvršljiva sodba in da je že sodišče

pri izdaji sodbe pazilo na to, ali predlagatelj kot tožnik izpolnjuje

vse pogoje za pridobitev lastninske pravice na določenih

nepremičninah. S predloženo pravnomočno sodbo je sodišče osebi, proti

kateri se sedaj predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da

izstavi določeno zemljiškoknjižno dovolilo. Na podlagi takšne listine

se sicer dovoli vknjižba pravice (5. točka 1. odstavka 40. člena

Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), saj s

pravnomočnostjo sodbe velja za izpolnjeno dolžnost podati

zemljiškoknjižno (ali kakšno drugo) izjavo volje, navedeno v odločbi,

ki je izvršilni naslov (238. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v

nadaljevanju ZIZ). Vendar pa zgolj to vedno ne zadošča za vknjižbo

pravice v zemljiško knjigo. Kadar posebni predpisi določajo

izpolnitev dodatnih pogojev, morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu

priložene listine, iz katerih izhaja, da so ti dodatni pogoji

izpolnjeni (38. člen ZZK-1). Po 2. odstavku 38. člena ZZK-1 mora biti

namreč v primeru, če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v

zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja tiste

vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe spada nepremičnina,

na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti

soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo

pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna,

zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje,

odobritev oziroma potrdilo. Ali povedano za konkreten primer:

Pravnomočna zamudna sodba pomeni, da je nasprotni udeleženec izpolnil

dolžnost podati soglasje za sklenitev pravnega posla in da je podal

zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo vsebuje izrek te sodbe

(238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe zemljiškoknjižnega postopka

predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, torej izrecno nepogojno izjavo

tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali

preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen

Stvarnopravnega zakonika). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj

takšna izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj Zakon

o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa, da mora oseba,

ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel pridobiti odobritev

pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo, da odobritev

pravnega posla ni potrebna (22. člen sedaj veljavnega ZKZ oziroma

podobno 20. člen zakona pred novelo). Odobritev oziroma potrdilo

pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni pravilna trditev

pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev presojalo že

sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov

oziroma zemljiškoknjižna listina. Takega soglasja upravne enote

(odobritve ali potrdila) pa predlagatelj predlogu za vknjižbo pravice

ni predložil. Glede na to je odločitev o zavrnitvi predlagane

vknjižbe pridobitve lastninske pravice in pravice dosmrtne uporabe

nepremičnine pravilna. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo

kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika v delu,

ki se nanaša na vknjižbo predlaganih pravic (2. točka 3. odstavka

161. člena ZZK-1).

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zemljiškoknjižno sodišče

zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti in odločilo,

da se vpis pravic ne dovoli. Po določilu 3. odstavka 140. člena ZZK-1

pa se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba

pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da ta predlog obsega

podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te

pravice pod pogojem, da niso dovoljeni pogoji za dovolitev vknjižbe,

razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno

izključil. Tega predlagatelj ni storil. Izpodbijani sklep

zemljiškoknjižnega sodnika zavrača zemljiškoknjižni predlog

predlagatelja v celoti, torej tudi v podrejenem delu, saj zavrača

vpis pravic - vknjižba in predznamba pa sta vrsta (glavnih) vpisov v

zemljiško knjigo (1. odstavek 27. člena ZZK-1). Ker torej

zemljiškoknjižni sodnik potem, ko je ugotovil, da niso izpolnjeni

pogoji za dovolitev vknjižbe, ni presojal pogojev za predznambo -

listine, ki jih je predložil predlagatelj, pa so po presoji

pritožbenega sodišča takšne, da to presojo posebej narekujejo - je

moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v tistem

delu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik ugodil ugovoru in zavrnil

zemljiškoknjižni predlog tudi glede podrejenega zahtevka za

predznambo pridobitve predlaganih pravic (5. točka 3. odstavka 161.

člena ZZK-1). V tem delu je zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku,

da presodi tudi izpolnjevanje pogojev za predznambo, obenem pa je

dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe, saj

zemljiškoknjižni postopek zaradi neizčrpanja odločitve o vseh

zahtevkih za vpis še ni končan.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 736/99
• VSM sklep I Cp 2340/2006
• VSC sklep Cp 115/00