VSL sklep II Cp 5415/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.5415.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51733 |
Datum odločbe: | 14.12.2005 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | stroški postopka - umik tožbe |
Jedro
Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe
zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni
mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v
stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,
vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni
dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.
Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih
upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni
razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za
obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene
stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.
odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka
s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila
zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena
stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se
zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka
zavrne.
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega
postopka v znesku 56.460,00 SIT v roku 15 dni, v primeru zamude
skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po
izteku paricijskega roka do plačila.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča
stranka dolžna povrniti toženi stranki znesek 92.740,00 SIT pravdnih
stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.9.2005 do plačila,
v 15, dneh, da ne bo izvršbe.
Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi
pravi, da je bila leta 2001 prisiljena vložiti tožbo, saj ji tožena
stranka niti po opominih ni vrnila posojenih zneskov. Potem, ko je
šla tožena stranka leta 2003 v stečaj, je v roku vložila prijavo
terjatve s stečajnem postopku in z njo zahtevala priznanje terjatve v
višini 3,577.552,97 SIT. Stečajna upraviteljica je njeno terjatev
skoraj v celoti priznala, prerekala jo je le za znesek 80,158.33 SIT,
za kar je leta 2005 prejela sklep o napotitvi na pravdo za ta znesek.
Ker je ocenila, da za navedeni znesek ni smotrno nadaljevati pravde
in ker je za preostali znesek, ki ji je bil priznan s strani stečajne
upraviteljice izgubila pravni interes za vodenje tega postopka, je
podala umik tožbe, in sicer takoj potem, ko je tožena stranka
izpolnila zahtevek, torej ko ji je priznala terjatev v stečajnem
postopku. Ker je tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka izpolnila
zahtevek, meni da toženi stranki glede na določbo 1. odst. 158. člena
ZPP ni dolžna plačati stroškov pravdnega postopka. Pravdni stroški so
nastali izključno zaradi ravnanja tožene stranke, saj ta ni želela
plačati njej dolžnih zneskov in zaradi ravnanja stečajne
upraviteljice, katera se ni vse do leta 2005 izjavila glede
prijavljene terjatve. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi
ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevek tožene stranke na
plačilo stroškov postopka kot neutemeljenega zavrne, toženi stranki
pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravi, da je bil tožeči stranki
njen zahtevek priznan le deloma in da ga zato tožena stranka ni
izpolnila v celoti, s tem pa tudi ni izpolnjen pogoj iz 158. člena
ZPP. Prav tako ne drži, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj.
Zahtevek ji je bil priznan na naroku za preizkus terjatev dne
10.12.2004, sklep o napotitvi na pravdo za prerekan del njene
terjatve je dobila že 1.2.2005, tožbo pa je umaknila šele 17.6.2005
potem, ko je sama tožena stranka na sodišče prve stopnje posredovala
predlog, da naj sodišče postopek ustavi. Pritožbenemu sodišču zato
predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi odločitev sodišča prve
stopnje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka,
skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odmere dalje do
plačila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno
uporabilo določbo 1. odst. 158. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku,
Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004), saj ni
upoštevalo, da je tožeča stranka umaknila tožbo zato, ker je tožena
stranka njeno terjatev priznala v stečajnem postopku. Po navedeni
določbi mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni
stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena
stranka izpolnila zahtevek. Te določbe v primeru, ko pride do umika
tožbe zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku,
ni mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v
stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,
vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni
dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.
Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih
upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni
razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za
obravnavanje osnutka za glavno razdelitev (165. in 166. člen Zakona o
prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS, št.
67/1993 s spremembami in dopolnitvami). Ta poseben položaj tožene
stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.
odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka
s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila
zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena
stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.
Glede navedb tožene stranke v odgovoru na pritožbo o tem, da tožeča
stranka ni tožbe umaknila neposredno po tem, ko je bila njena
terjatev v stečajnem postopku priznana, pritožbeno sodišče
zaključuje, da določbe 1. odst. 158. člena ZPP o tem, da tožeča
stranka ni dolžna povrniti stroškov pravdnega postopka toženi
stranki, le če je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi njenega
zahtevka, tudi v tem smislu ne gre razlagati preozko. Namen te
določbe je preprečiti nastajanje nadaljnjih pravdnih stroškov v
primeru, ko tožena stranka izpolni zahtevek tožeče stranke, ta pa
tožbe kljub temu ne umakne. V predmetni zadevi je tožeča stranka
tožbo umaknila res šele po več mesecih od takrat, ko je bila njena
terjatev v stečajnem postopku priznana, vendar pa zaradi tega v času
od priznanja terjatve v stečajnem postopku pa do umika tožbe niso
nastali toženi stranki nobeni novi pravdni stroški. Iz spisa izhaja,
da je bil narok, razpisan za dne 20.6.2005, pravočasno preklican,
drugih procesnih dejanj - razen tistih, ki se nanašajo na umik tožbe
in ustavitev postopka - pa niti sodišče niti stranke v tem obdobju
niso opravljale. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je tožeča
stranka tožbo umaknila pravočasno.
Pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo navedb tožeče
stranke v pritožbi in tožene stranke v odgovoru na pritožbo o tem, da
terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku ni bila priznana prav v
celoti, ampak je bila za znesek 80.158,33 SIT prerekana. Iz spisa
namreč izhaja, da sta obe stranki (tožeča stranka v vlogi o umiku
tožbe z dne 17.6.2005, tožena pa v vlogi z dne 13.6.2005) sodišču
prve stopnje sporočili, da je bila terjatev tožeče stranke v
stečajnem postopku priznana v celoti. Šele v pritožbi je tožeča
stranka prvič navedla, da je bila njena terjatev za znesek 80.158,33
SIT prerekana, na kar se je nato v odgovoru na pritožbo sklicevala
tudi tožena stranka. Te novote pritožbeno sodišče glede na določbo 1.
odst. 337. člena ZPP ni moglo upoštevati, saj sta za prerekani del
terjatve tožeče stranke vedeli že precej prej kot je sodišče prve
stopnje izdalo izpodbijani sklep in bi zato lahko te navedbe podali
že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Ker je sodišče prve stopnje glede na navedeno zmotno uporabilo
materialnopravno določbo 1. odst. 158. člena ZPP, je pritožbeno
sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 4. točko
358. člena ZPP pritožbi ugodilo in predlog tožene stranke za
povrnitev stroškov pravdnega postopka v celoti zavrnilo.
Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče na
podlagi določbe 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena
ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki
stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče
za sestavo pritožbe priznalo zahtevanih 250 točk, kar skupaj z 2%
materialnih stroškov, 20 % DDV in zneskom 22.800, 00 SIT za sodno
takso za pritožbo znese 56.460,00 SIT, kar je tožena stranka dolžna
plačati tožeči stranki v roku 15 dni, skupaj z zakonitimi zamudnimi
obrestmi od prvega dneva po izteku paricijskega roka do plačila.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009