VSL sklep II Cp 918/2006
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.918.2006 |
Evidenčna številka: | VSL51731 |
Datum odločbe: | 17.05.2006 |
Področje: | nepravdno pravo |
Institut: | ureditev meje - zadnja mirna posest |
Jedro
Zadnja mirna posest je pravni standard in je potrebno njegovo vsebino
v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati. Najpomembnejši
element, ki konkretizira vsebino navedenega instituta, pa predstavlja
priznavanje dejanske uporabe oz. posestnega stanja v spornem
prostoru, ki ga tvorita s strani mejašev zatrjevana poteka meje med
zemljiščema, s strani obeh oz. vseh (so)lastnikov mejnih parcel.
Takšno priznavanje pa seveda predpostavlja vedenje vseh lastnikov
mejnih parcel o navedeni uporabi oz. posestnem stanju. Pojem mirne
posesti tako izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni
znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja
sporni prostor.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se
zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče določilo mejo med parcelama
udeleženk štev. 1041 k.o. N. m. in št. 1042 k.o. N. m. po zadnji
mirni posesti tako, da poteka od točke I. naravnost do točke II, pri
čemer se mejniki v naravi določijo tako, da se označi skrajni
severozahodni vogal podstavka obstoječe ograje oziroma skrajni
jugozahodni vogal stebrička, ki je zabetoniran v vogal podstavka
ograje. Sestavni del sklepa je tudi skica sodne določitve meje.
Udeleženki je še opozorilo, da lahko uveljavljata svojo močnejšo
pravico v pravdnem postopku v roku treh mesecev po pravnomočnosti
sklepa. Odločilo je še, da skupni stroški znašajo 150.905,00 SIT in
bremenijo predlagateljico.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja vse
pritožbene razloge. Poudarja, da je bila predlagateljica solastnica
spornega zemljišča, kar je bilo nasprotni stranki znano, ko se je
dogovarjala s predlagateljičino sestro o spremembi meje. To je bilo
izrecno zapisano tudi v zapisniku o parcelaciji v letu 1994, katerega
predlagateljica ni podpisala, zapis glede nje pa se glasi - "živi v
Nemčiji.". V mejnem ugotovitvenem postopku se dejansko ni urejala
meja med zemljišči, pač pa je sestra brez predlagateljičinega
soglasja odtujila del njune parcele nasprotni udeleženki in je zato
dobila 1000 DEM, kar pomeni da je šlo za fiktivno urejanje meje,
zaradi česar meje v navedenem mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoče
šteti za dokončne. Tudi v zemljiški knjigi takrat določena meja ni
bila izvedena. Kot zadnjo mirno posest ni mogoče šteti nepoštene in
nedobroverne posesti, kajti nepravdni postopek ni podvržen omejitvam
kot postopek zaradi motenja posesti, kjer se ponudi začasno varstvo
posesti in se pravica do posesti ne uveljavlja. Za takšno posest pa
gre v konkretnem primeru. Mejo bi bilo določiti tako, da se vzpostavi
stanje pred 15.12.1994, ko je prišlo do nezakonitega posega v
predlagateljičino parcelo št. 1041 v korist zemljišča nasprotne
udeleženke. Pri tem za nasprotno udeleženko ne bo nastala nobena
škoda. Njena garaža je lesena in dejansko predstavlja provizorij,
odstranitev škarpe bo lahka in tudi odstranitev nasutja.
Predlagateljica je prizadeta pri varstvu svoje lastnine, ki jo
zagotavlja Ustava RS v 33. in 67. členu. Prav tako je kršeno načelo
pravne države po 2. členu Ustave RS. Dokaz za nedobroverno in
zvijačno ravnanje nasprotne udeleženke je dejstvo, da je do leta 1994
med zemljišči obstajala ograja, ki se je nahajala 1,5 m od zidu
stanovanjske hiše nasprotne udeleženke. Pritožnica predlaga, da se
njena pritožba pošlje Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj pritožbi
ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve
stopnje v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je določilo mejo med zemljiščema udeleženk tega
postopka na podlagi zadnje mirne posesti (člen 77/4 SPZ). Zadnja
mirna posest je pravni standard in je potrebno njegovo vsebino v
vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati. Najpomembnejši
element, ki konkretizira vsebino navedenega instituta, pa predstavlja
priznavanje dejanske uporabe oz. posestnega stanja v spornem
prostoru, ki ga tvorita s strani mejašev zatrjevana poteka meje med
zemljiščema, s strani obeh oz. vseh (so)lastnikov mejnih parcel.
Takšno priznavanje pa seveda predpostavlja vedenje vseh lastnikov
mejnih parcel o navedeni uporabi oz. posestnem stanju. Pojem mirne
posesti tako izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni
znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja
sporni prostor. V konkretnem primeru je bila ves čas predlagateljica
odsotna, živela je v drugi državi in ji ni bilo znano niti to, da je
bila brez njenega soglasja določena meja v upravnem ugotovitvenem
postopku, niti to, da je nasprotna udeleženka v spornem mejnem
prostoru - brez njenega soglasja - postavila garažo oz. posegla v ta
prostor z gradbenimi deli. Takšno posest pa glede na povedano ni
mogoče obravnavati kot mirno posest. Mirna posest je torej lahko le
takšno stanje, ki sta ga oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala
(glej tudi Alojzij Finžgar: Sporna meja; Slovenski pravnik 5-6/1940,
stran 164). Teh zahtev pa navedene konkretne okoliščine ne
izpolnjujejo. Dejstvi, na kateri se sklicuje sodišče prve stopnje,
češ, da je bila meja dogovorjena z drugo solastnico parcele, katere
solastnica je predlagateljica in da je bila o tem izdana odločba
upravnega organa, ob izpostavljenih okoliščinah, da predlagateljica z
njunim dogovorom in mejnim ugotovitvenim postopkom ni bila
seznanjena, ne zadostujeta. V konkretnem primeru ureditev meje torej
ne more temeljiti na mirni posesti in tako ostane le še ureditev meje
na podlagi pravičnega preudarka, kot to predvideva določba 77. člena
SPZ. Zaradi nepravilne uporabe navedene materialnopravne določbe se
sodišče prve stopnje s tem kriterijem za ureditev meje ni ukvarjalo
in je zato posledično ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
glede pravno odločilnih okoliščin.
Zato je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep
razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi
s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje urediti mejo na
podlagi pravičnega preudarka (člen 77/5 SPZ), pri čemer glede na
dosedaj ugotovljene okoliščine ne bo nujno, da bo ugotovljena oz.
urejena meja potekala po ravni črti.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.
odstavka 165. člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009