VSL sklep II Cp 1207/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.1207.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51722 |
Datum odločbe: | 09.02.2006 |
Področje: | civilno procesno pravo - zavarovalno pravo |
Institut: | pogoj - izguba pravice |
Jedro
Tožena stranka je v pogojih zapisala, da navedbe o zdravstvenem
stanju zavarovanca niso resnične, prijavljenec ne more uveljavljati
pravice do skladove pokojnine zaradi bolezni, ki je ob vstopu v sklad
ni navedel. Takšna določba pogojev je lahko le vnaprej dogovorjena
pogodbena odškodninska odgovornost, ki ima za posledico pravico
tožene stranke, da ne izpolni zavarovalne pogodbe, ko nastane
zavarovalni primer. Gre za vnaprej dogovorjeno civilno kazen. Zato
mora biti tožniku ta posledica znana, sicer se nanjo tožena stranka
ne more sklicevati.
Izrek
Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki
je zahtevala plačilo invalidske pokojnine 50.000,00 SIT mesečno s
pripadki.
Proti zavrnitvi zahtevka se pritožuje tožeča stranka iz vseh
pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Agent tožene stranke je bil
vztrajen, izpolnil je podatke, tako da je spraševal tožnika in jih
vpisal v prijavo. Rubriko, ki se sedaj očita tožniku, je pustil
prazno. Tožnik je podpisal prijavo. Sodišče mu očita, da ni bil
dovolj skrben in bi moral prebrati izjavo, kar ne drži. Prijavo je
izpolnil agent in zato odgovarja za opustitev prazne rubrike agent.
Agent ne bi smel sprejeti izjave, ki je po trditvah tožene stranke
pomanjkljiva, oziroma bi morala biti veljavnost zavarovanja odložena
do vpogleda v zdravstveni karton tožnika. Če bi vedel tožnik, kaj se
od njega zahteva, bi navedel, da boleha za astmo, kar je bila edina
bolezen, za katero je takrat bolehal. Iz dokumentacije, katero je
imel izvedenec, ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen z boleznijo.
Tožnik ni bil seznanjen, da je že prisotna bolezen ledvic. Stanje se
mu je poslabšalo skoraj 20 let po sklenitvi zavarovanja. Nejasni
pogoji gredo v škodo tožniku. Toženi stranki se od leta 1976 do 1993
ni zdelo pomembno, da je rubrika prazna in je ves čas pobirala
tožnikov prispevek. Tožnikov zahtevek je bil zavrnjen, da prijava ni
pravilno izpolnjena in da je pomanjkljiva. Tožena stranka pa bi
morala pozvati tožnika na dopolnitev prijave. Sodišče bi moralo tudi
odločiti o tem, da tožena stranka neupravičeno razpolaga s sredstvi
tožnika in bi mu jih morala vrniti, sicer je nepravično obogatena.
Sodišče ni obrazložilo, zakaj se očita skrbnost tožniku, ne pa agentu
tožene stranke. V podobnih primerih zavarovalnice zahtevajo
zdravniške kartone oziroma pregled pri zdravniku. Tega tožena stranka
ni zahtevala. Če bi agent tožnika opozoril, bi tožena stranka vedela,
da mora prijaviti težave z astmo. Agent ni ravnal skrbno, imel je
celo goljufiv namen.
Proti odločitvi o stroških vlaga pritožbo tožena stranka, saj jih je
zaznamovala na pripravljalni vlogi.
Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila in predlaga
zavrnitev, saj je tožnik tisti, ki je zavezan k pravilni izpolnitvi
podatkov, saj je izjava pogodba in ne splošni pogoji.
Pritožbi sta utemeljeni.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek in se je pri tem
oprlo na dejstvo, da je tožnik leta 1976 podpisal izjavo, iz katere
izhaja, da ne boluje za nobeno boleznijo, ki bi mogla povzročiti
trajno nesposobnost za opravljanje obrtne dejavnosti. Sodišče je
ugotovilo, da je leta 1973 boloval zaradi težav z ledvicami in
začetno odpovedjo ledvic. Nato je bil hospitaliziran 1981 leta. Ker
je menilo, da je bila bolezen že prisotna, nato pa se je upokojil
zaradi te bolezni, se je oprlo na določbo 16. člena pravil Sklada za
vzajemno pomoč obrtnikov Slovenije z dne 12.6.1992 in ugotovilo, da
je treba tožbeni zahtevek zavrniti.
Pritožbeno sodišče je preizkušalo sodbo v mejah pritožbenih navedb in
po uradni dolžnosti in je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje
zmotno uporabilo materialno pravo in da so zato ostala pravno
odločilna dejstva neugotovljena.
Ni dvoma sicer o tem, da sta pravdni stranki 1976 leta sklenili
zavarovalno pogodbo, ki je sestavljena iz pristopne izjave z dne
12.7.1976 in zavarovalnih pogojev, ki jih tožena stranka poimenuje
pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije. Pri
tem je sodišče prve stopnje uporabilo pravila z dne 12.6.1992, ki
niso mogla veljati, saj je bilo zavarovanje sklenjeno leta 1976. V
tem času sicer še ni veljal Zakon o obligacijskih razmerjih, vendar
je bilo treba glede zavarovalne pogodbe uporabiti določb ODZ, glede
organizacije zavarovalnic pa Zakon o temeljih sistema zavarovanja
premoženja in oseb (Ur. l. SFRJ, št. 24/76). Dodatno pokojninsko
zavarovanje, kamor lahko uvrstimo sklenjeno pogodbo, v tem času ni
bilo urejeno v Zakonu o pokojninskih in invalidskih zavarovanjih, ta
zakon takrat še ni urejal, da na podlagi vzajemnosti določeni krogi
ljudi lahko oblikujejo pokojninske sklade (primerjaj tudi razloge
sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 224/2000). Delovanje samega
sklada pa je bilo takrat določeno na podlagi tedaj veljavnega Zakona
o združenem delu (Ur. l. SFRJ, št. 53/76). Sodišče prve stopnje pa se
je pri svoji odločitvi oprlo na pravila Sklada iz leta 1992, ki v
času sklepanja pogodbe niso veljala in niso mogla biti tožniku
predočena kot sestavni del pogodbe. Pritožbeno sodišče tudi opozarja,
da je tožnik zaslišan kot stranka izpovedal, da mu nihče ni dal
"papirjev z zapisanimi zakoni" (list. št. 65).
Na pristopni izjavi (priloga A2) pa ni zapisano, kakšna posledica
izhaja iz dejstva, da tožnik ne izpolni rubrike v zvezi z bolovanjem
za boleznijo, ki bi mogla povzročiti trajno nesposobnost za
opravljanje obrtne dejavnosti.
Pritožbeno sodišče se je namreč najprej ukvarjalo z vsebino
pogodbenih določb tožene stranke, ki je odklonila izplačilo
invalidnine oziroma izpolnitev zavarovalne pogodbe. Tožena stranka je
namreč v Pravilih (pravil iz leta 1976 nimamo) iz leta 1992 določila,
da če navedbe o zdravstvenem stanju niso resnične, prijavljenec ne
more uveljavljati pravic do skladove invalidske pokojnine zaradi
bolezni, ki jih ob vstopu v Sklad ni navedel (16. člen pravil).
Takšna določba je lahko le vnaprej določena sankcija, če zavarovanec
ob vstopu krši pravila zavarovalnice, ter tako v primeru nastopa
zavarovalnega primera zavarovalnici zato ni treba izplačati dajatev
iz zavarovalne pogodbe. Izguba pravic iz zavarovanja je vedno
najstrožja sankcija, ki lahko doleti zavarovanca zaradi kršitev
pogodbenih obveznosti. Gre za privatno kazen (primerjaj Komentar
Obligacijskega zakonika, Polajnar Pavčnik Ada, str. 839 do 840). Gre
torej za vnaprej dogovorjeno pogodbeno odškodninsko, krivdno
odgovornost, ki ima za posledico, da zavarovalnici ni treba izpolniti
pogodbe.
Da lahko tožena stranka v tem primeru uveljavlja pravila odklonitve
izpolnitve pogodb zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, mora biti
ugotovljeno, da je s tem bil zavarovanec vnaprej seznanjen. Na
pristopni izjavi ne piše, kakšne so posledice, če zavarovanec te
rubrike ne izpolni. V konkretnem primeru v rubriki ni bilo
izpolnjeno, da zavarovanec bolezni nima. Rubrika je prazna. Poleg
tega tožnik ves čas trdi, da je pristopno izjavo izpolnil agent
tožene stranke, ki je tožnika spraševal po osebnih podatkih. Agent
zavarovanice dela v imenu in na račun zavarovalnice. Če je tožena
stranka za tožnika izpolnila pristopno izjavo, on pa jo je podpisal,
bi morala tožena stranka to izpolniti v celoti. Pri tem bi mu morala
tudi vročiti pravila, na katere se sedaj sklicuje.
Vseh pravno odločilnih dejstvih v zvezi s sklepanjem pogodb sodišče
prve stopnje zaradi zmotnega pravnega izhodišča ni ugotavljalo, zato
je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve
stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).
V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje presodi trditveno
podlago in dokaze skozi materialno pravno podlago ob upoštevanju
pristopne izjave in pravih pravil oziroma zavarovalnih pogojev, ki so
veljali v času sklepanja zavarovalne pogodbe. Če bo sodišče prve
stopnje ugotovilo, da je tožniku ob pristopni izjavi tožena stranka
omogočila, da bi se seznanil s posledicami neizpolnitve rubrike v
zvezi z boleznijo, ki je lahko v vzročni zvezi z upokojitvijo, bo
treba tožbeni zahtevek ponovno zavrniti. Treba bo tudi odgovoriti na
trditve tožnika (ponovi jih tudi v pritožbi), da mu ni bilo znano, da
v trenutku sklepanja pogodbe boluje za tako boleznijo, ki bi mogla
povzročiti trajno delovno nesposobnost. Pri tem je pravno odločilni
trenutek sklepanja pogodbe iz leta 1976 in ne dejstva iz leta 1973.
Tožnik je trdil, da ni vedel v trenutku sklepanja pogodbe za kakšno
svojo bolezen, razen za astmo, ki pa ni v vzročni zvezi s tožnikovo
upokojitvijo. Kršitev pogodbenih določb je lahko le krivdne narave,
saj objektivne odgovornosti in s tem posledice v pogodbenem pravu ni
poznal ODZ in tudi sedaj ne pozna Obligacijski zakonik. Če bo pa
sodišče ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni predočila posledice
neizpolnitve izjave ali pa če bo ugotovilo, da tožnik upravičeno ni
vedel za napoved v zvezi s svojo boleznijo, bo treba odločiti tudi o
višini tožbenega zahtevka.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009