zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Obvestilo za stranke: Koronavirus COVID-19

Vse stranke pozivamo, da upoštevajo preventivne ukrepe za varovanje zdravja zaradi koronavirusa po priporočilih NIJZ. Na vhodu v poslopje sodišča upoštevajte navodila varnostne službe oz. pravosodnih policistov.

Priporočila za vabljene stranke:

  • če imate znake okužbe ali ste v karanteni, o tem pravočasno obvestite sodišče 
  • zaradi izvajanja preventivnih ukrepov pred okužbami pridite na sodišče 15 minut prej
  • ob vstopu v sodno stavbo razkužite roke
  • predlagamo gibanje izključno pred in v prostoru, ki je naveden na vabilu

Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur

Telefonske številke in elektronski naslovi so dostopni na spletnih podstraneh sodišč.

pomembno

zapri pomembno

Obvestilo za stranke: Koronavirus COVID-19

Vse stranke pozivamo, da upoštevajo preventivne ukrepe za varovanje zdravja zaradi koronavirusa po priporočilih NIJZ. Na vhodu v poslopje sodišča upoštevajte navodila varnostne službe oz. pravosodnih policistov.

Priporočila za vabljene stranke:

  • če imate znake okužbe ali ste v karanteni, o tem pravočasno obvestite sodišče 
  • zaradi izvajanja preventivnih ukrepov pred okužbami pridite na sodišče 15 minut prej
  • ob vstopu v sodno stavbo razkužite roke
  • predlagamo gibanje izključno pred in v prostoru, ki je naveden na vabilu

Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur

Telefonske številke in elektronski naslovi so dostopni na spletnih podstraneh sodišč.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL50815

Odločba:VSL sklep III Cp 6424/2005
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
Datum seje senata:22.03.2006
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:odlog izvršbe - ugovor tretjega
Zveza:ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 64, 64/1, 73, 73/1.
JEDRO:
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo v smislu
1. odstavka 64. člena ZIZ je običajno (so)lastninska pravica ali
oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Takšne
pravice pa tretja s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
nista pridobila. Prav tako tudi prepoved odtujitve in obremenitve v
njuno korist, ki je že vpisana v zemljiško knjigo, preprečuje le
pravnoposlovno odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ne ovira pa
prodaje nepremičnine na prisilni javni dražbi. 

IZREK:
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. 

OBRAZLOŽITEV:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog
tretjih za odlog izvršbe in odločilo, da sta tretja dolžna upnici
nerazdelno povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 20.196,00
SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila.
Zoper sklep se pritožujeta tretja iz vseh pritožbenih razlogov in
predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep
tako spremeni, da predlogu za odlog izvršbe ugodi in izvršbo odloži
do pravnomočno končane pravde na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da so v
konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odlog izvršbe.
Vložena je tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj sta trdno
prepričana, da obstojijo razlogi, ki izvršbo preprečujejo. Ne
strinjata se s trditvijo sodišča prve stopnje, da sklenjena pogodba o
dosmrtnem preživljanju sama po sebi ne preprečuje izvršbe. Tretja sta
vse premoženje, ki je predmet izvršbe, prevzela v upravljanje že leta
2002 in vrednost tega premoženja tudi bistveno izboljšala in povečala
njegovo vrednost. Vlaganja in njihovo višino bosta izkazovala v
pravdi. Kot je razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta se
zavezala tudi nasprotni dolžnici, zato gre za odplačno pogodbo. Ker
je bila pravica do tretjih že vknjižena v zemljiško knjigo, tudi to
samo po sebi preprečuje izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo
njunemu predlogu ugoditi, sicer bo prodana polovica domačije, na
kateri živita oba. Prav tako bi se pojavil problem delitve premoženja
v naravi. Ker domačije, ki je predmet izvršbe, fizično ni možno
deliti, da bi jo lahko koristili različni lastniki, bi to lahko
pomenilo, da bi se morala tretja od tu celo odseliti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno stališče, da so v obravnavanem primeru podani pogoji za
odlog izvršbe, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o
predlogu tretjih za odlog izvršbe pravilno upoštevalo odločbo
Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-110/03-16 z dne 14.4.2005 (Ur. l.
RS, št. 46/2005) in poleg verjetnega izkaza nastanka škode presojalo
tudi verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjih. Ugotovilo je, da
niti nastanek nenadomestljive škode, niti obstoj pravice, ki bi
preprečevala izvršbo, nista verjetno izkazana, s takšnimi zaključki
in razlogi zanje pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Tretja namreč
na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, na katero se sklicujeta,
lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, (še) nista
pridobila, prepoved odtujitve in obremenitve v njuno korist, ki je že
vpisana v zemljiško knjigo, pa preprečuje le pravnoposlovno
odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ne ovira pa prodaje
nepremičnine na prisilni javni dražbi. Dejavnosti, ki jih v zvezi z
nepremičnino, ki je predmet izvršbe, od sklenitve omenjene pogodbe
dalje izvajata tretja (upravljanje z nepremičnino, vzdrževanje
nepremičnine in vlaganja v nepremičnino ipd.), pa same po sebi ne
preprečujejo izvršbe. Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe
preprečuje izvršbo v smislu 1. odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - 75/2002, nadaljevanju ZIZ), je
običajno (so)lastninska pravica ali oziroma kakšna druga, po pravnih
učinkih istovrstna pravica. Takšne pravice pa tretja s sklenitvijo
pogodbe o dosmrtnem preživljanju dne 31.12.2002 nista pridobila. Ker
torej tretja obstoja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista
(niti) verjetno izkazala, sodišče prve stopnje tudi ni moglo
uporabiti ustrezne milejše presoje nadaljnjega odložitvenega pogoja,
tj. nastanka nenadomestljive škode, ki jo predvideva ZIZ v 1.
odstavku 73. člena. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da tretja
nastanka takšne škode, kot jo zahteva omenjena zakonska določba,
nista verjetno izkazala. Tretja sta sicer navajala, da bi jima s
takojšnjo izvršbo nastala določena škoda (predvsem zaradi že vloženih
sredstev in dela), vendar pa so bile njune navedbe v predlogu za
odlog izvršbe presplošne, da bi omogočale presojo, ali bi jima z
izvršbo nastala škoda, ki je nenadomestljiva. Zaključek sodišča prve
stopnje, da zatrjevana nenadomestljiva škoda ni (dovolj)
konkretizirana in zato tudi ne verjetno izkazana, je zato utemeljen
in se z njim strinja tudi pritožbeno sodišče. Ne glede na navedeno pa
je treba poudariti, da prodaja nepremičnine, v katero sta tretja
vlagala, na njuno pravico zahtevati povračilo vloženih sredstev, ne
bo vplivala. Pritožbenih navedb o nemožnosti delitve nepremičnine, ki
je predmet izvršbe, v naravi in posledični selitvi pa ni mogoče
upoštevati, ker predstavljajo nedopustne pritožbene novote v smislu
1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v
zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Te bi bilo mogoče v
pritožbenem postopku uveljavljati le v primeru, če bi tretja
izkazala, da jih brez svoje krivde nista mogla navajati že v postopku
na prvi stopnji. Glede na vse navedeno je torej sodišče prve stopnje
predlog tretjih za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo.
Ker pritožbeno sodišče ni našlo pritožbenih razlogov, ki jih
uveljavlja pritožba, prav tako pa tudi ne pritožbenih razlogov, na
katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350.
člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je pritožbo
tretjih zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve
stopnje (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 

Prikrivati prevaro je prevara.
Celare fraudem fraus est.