VSL sklep I Cp 4668/2005

Jedro

Določilo 131. člena ZNP, ki sodni postopek za ureditev meje

predvideva za primere, če je meja med zemljišči sporna, s tem ne

opredeljuje procesnih predpostavk, kot je zmotno štelo sodišče prve

stopnje. Odgovor na vprašanje, ali predlagatelj upravičeno zahteva

ureditev meje v nepravdnem postopku, je namreč odvisen od vsebinske

presoje njegovih navedb. Res je, da je nesmiselno voditi sodni

postopek v primeru, če je bila meja vsaj v upravnem postopku določena

kot dokončna in ni spora o njenem poteku, postala pa je nespoznavna v

naravi. V tem primeru je mogoče zahtevati enostaven katastrski

postopek za obnovo na podlagi fiksiranih podatkov zemljiškega

katastra, po katerih se mora označiti nespoznavna meja. Vendar iz

ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bila meja v

katastrskem potopku določena kot dokončna. Procesna ovira za vodenje

postopka bi bila tudi pravnomočna sodna odločba, s katero bi bila

meja že urejena na podlagi identičnega predloga. V obravnavanem

primeru te ovire ni. Sodišče prve stopnje je tako določbo 131. člena

ZNP zmotno uporabilo, ko je predlog za ureditev meje zavrglo, zaradi

tega pa je ostalo dejansko stanje neraziskano.

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za

končno odločitev.

 

Obrazložitev

Predlagatelja sta dne 28.4.2000 začela nepravdni postopek za ureditev

meje med zemljišči parc. št. 617/3, parc. št. 398/1 in parc. št.

617/2 vse k.o. B. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njun

predlog zavrglo. Ugotovilo je, da je bila v letu 1922 opravljena

meritev, ki pa je bila napačno vrisana v katastrske načrte. Sodišče

prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je

geometer Ž. G., ki je v letu 1996 opravljal meritve po naročilu

predlagateljev, upošteval napačno vrisan mejnik, jemal pa je tudi le

obris parcele 617/3, zato je po oceni sodišča napačno ugotovil, kako

poteka meja. Leta 1998 pa je meritev po naročilu B. K. opravljal

geodet M. Ž., ki je upošteval meritev iz leta 1922, poleg tega je za

podlago meritve vzel širše območje in tudi njene računske in

koordinatne izmere in ugotovil, da meja poteka ravno od točke 27 do

točke 1 kot je označeno na skici na list. št. 23. Sodišče prve

stopnje je ocenilo, da je strokovno mnenje geodeta Ž.

prepričljivejše, da se z njim strinja tudi geometer G., da so

izpovedi predlagateljev o posesti spornega dela zemljišča

neprepričljive, da torej nesporno meja poteka tako kot izhaja iz

strokovnega mnenja geodeta Ž., da torej meja ni sporna in je zato

predlog zavrglo. Zoper takšno odločitev se pritožujeta predlagatelja

iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, naj višje sodišče

pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek. Opozarjata, da sta oba strokovnjaka

povedala, da je meritev iz leta 1922 napačno vrisana v katastrske

načrte, zaradi česar bi moralo sodišče natančno ugotoviti, ali meja

in mejnik obstajata ali ne. Predlagatelja opozarjata, da se je

sodišče preveč nekritično oprlo na izpoved geodeta M. Ž., ne da bi

upoštevalo tudi izpovedi drugih prič. Menita, da bi sodišče moralo

upoštevati, da so predlagatelja in priče izpovedale, da sta

predlagatelja in njihovi pravni predniki nemoteno uživali sporni svet

in jim tega nasprotni udeleženci niso nikoli oporekali. Zoper

izpodbijani sklep se pritožujeta tudi nasprotna udeleženca N. K. in

K. K., ki navajata, da mejniki v naravi niso vidni, da je meja sporna

in bi jo bilo treba določiti tudi pri gospodarskem poslopju

nasprotnih udeležencev J. K. in B.K. Poudarjata, da je pravilna meja

po gozdni poti, kar dokazuje tudi razdalja po karti in v naravi do

parcele 617/2. Pritožba je utemeljena. Stvarnopravni zakonik (ur.l.

RS, št. 87/02, v nadaljevanju SPZ) v 268. členu določa, da se vsi

postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo SPZ, zaključijo po

določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Nato

pa SPZ v 273. členu določa, da se z uveljavitvijo SPZ razveljavita

136. in 137. člen Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86

in 20/88, v nadaljevanju ZNP). Tako je treba za ureditev meje poleg

nerazveljavljenih določb ZNP uporabiti tudi določbo 77. člena SPZ. V

131. členu ZNP je določeno, da v postopku za ureditev mej sodišče

uredi mejo med zemljišči v lasti občanov ali civilnopravnih oseb, če

je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Sodišče

prve stopnje je predlog za ureditev meje zavrglo, ker je ocenilo, da

meja ni sporna. Višje sodišče soglaša z navedbami v obeh pritožbah,

da je takšna ocena zmotna. Določilo 131. člena ZNP, ki sodni postopek

za ureditev meje predvideva za primere, če je meja med zemljišči

sporna, s tem ne opredeljuje procesnih predpostavk, kot je zmotno

štelo sodišče prve stopnje. Odgovor na vprašanje, ali predlagatelj

upravičeno zahteva ureditev meje v nepravdnem postopku, je namreč

odvisen od vsebinske presoje njegovih navedb (primerjaj s sklepom

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 897/93). Res

je, da je nesmiselno voditi sodni postopek v primeru, če je

bila meja vsaj v upravnem postopku določena kot dokončna in

ni spora o njenem poteku, postala pa je nespoznavna v

naravi. V tem primeru je mogoče zahtevati enostaven

katastrski postopek za obnovo na podlagi fiksiranih podatkov

zemljiškega katastra, po katerih se mora označiti

nespoznavna meja. Vendar iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne

izhaja, da bi bila meja v katastrskem potopku določena kot dokončna.

Procesna ovira za vodenje postopka bi bila tudi pravnomočna sodna

odločba, s katero bi bila meja že urejena na podlagi identičnega

predloga. V obravnavanem primeru te ovire ni. Sodišče prve stopnje je

tako določbo 131. člena ZNP zmotno uporabilo, ko je predlog za

ureditev meje zavrglo, zaradi tega pa je ostalo dejansko stanje

neraziskano. Zato je višje sodišče pritožbama ugodilo in je

izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP)

v povezavi s 37. členom ZNP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču

prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo o

predlogu za ureditev meje meritorno odločiti. Pri tem bo moralo

uporabiti 77. člen SPZ, po katerem sodišče najprej uredi mejo na

podlagi močnejše pravice, pri čemer se domneva močnejša pravica po

meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če pa močnejša

pravica ni dokazana, pa bo moralo sodišče mejo urediti po zadnji

mirni posesti in v tem primeru oceniti vse izvedene dokaze in tudi

obrazložiti, zakaj ocenjuje izpovedi prič in strank postopka kot

neprepričljive. Če zadnje mirne posesti ne bo mogoče ugotoviti se

sporni prostor uredi po pravični oceni. Zakon o pravdnem postopku v

tretjem odstavku 165. člena določa, da sodišče pridrži odločitev o

stroških postopka v zvezi s pritožbo za končno odločbo, če razveljavi

odločbo, zoper katero, je bila pritožba vložena.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2060/2001
• VSL sklep II Cp 231/98
• VSL sodba II Cp 1830/93