VSL sklep IV Cp 786/2006
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:IV.CP.786.2006 |
Evidenčna številka: | VSL51615 |
Datum odločbe: | 22.03.2006 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO |
Institut: | izročitev - odlog izvršbe - koristi otroka - izvršilni naslov |
Jedro
Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v
primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Zato
je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz takšne odločbe,
mogoče dovoliti le izjemoma in to nikakor ne iz razlogov, ki bi lahko
bili razlog za spremembo odločbe, ampak le iz razlogov, ki
preprečujejo izvršbo. Takšnih razlogov pa dolžnik sploh ne
uveljavlja. Dolžnik zatrjuje, da koristi otroka - zlasti dejstvo, da
sin R. sedaj izraža željo ostati pri očetu - narekujejo
spremembo pravnomočne odločbe o varstvu in vzgoji sina R. Dolžnik je
zato že vložil tožbo v skladu s četrtim odstavkom 421. člena Zakona o
pravdnem postopku in obenem predlagal naj sodišče tudi izda začasno
odredbo, s katero naj R. začasno njemu zaupa v varstvo in vzgojo.
Dolžnik torej skuša z uporabo instituta odloga izvršbe doseči
spremembo izvršilnega naslova, kar pa ni mogoče. Sodišče bo moralo v
pravdnem postopku ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji za izdajo
nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka, in če bo tožbenemu
zahtevku dolžnika ugodilo, oziroma bo ugodilo predlogu za
izdajo začasne odredbe, bo lahko dolžnik v izvršilnem postopku na
podlagi 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ utemeljeno ugovarjal,
da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Dokler izvršilni
naslov ni spremenjen, izvršilno sodišče veže odločitev sodišča, da je
za otroka koristno, da je zaupan materi v varstvo in vzgojo, in da je
vsako ravnanje v nasprotju s pravnomočno odločitvijo sodišča tudi
ravnanje v nasprotju z otrokovo koristjo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnica in
dolžnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Upnica je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega
sodišča v Ljubljani opr. št. P 2600/2003-IV, s katero sta bila mld.
otroka R. K., roj. 7.5.1994, in mld. A. K., roj. 23.2.2000, zaupana v
varstvo in vzgojo njej, predlagala izvršitev te odločbe primarno z
neposredno izročitvijo sina R. na podlagi 238.e člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02, v nadaljevanju
ZIZ), podrejeno pa s posredno izročitvijo na podlagi 238.d člena v
povezavi z 226. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je primarni predlog
zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu predlogu in s sklepom o izvršbi z
dne 3.10.2005 dolžniku naložilo takojšnjo izročitev sina R. njegovi
materi in dolžniku za primer, da te obveznosti ne bi izpolnil,
izreklo denarno kazen v znesku 1,000.000,00 SIT. Zoper sklep o
izvršbi je dolžnik ugovarjal in istočasno tudi predlagal odlog
izvršbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tako
njegov ugovor kot tudi predlog za odlog izvršbe. Zoper ta sklep se
pritožuje dolžnik. Navaja, da ga sodišče prve stopnje s tem, ko mu je
izreklo visoko denarno kazen, sili k izvršitvi odločbe, ki je v
nasprotju z izraženo željo otroka. Navaja, da je sin svojo željo
izjavil na posvetu Zveze prijateljev mladine, dolžnik je pritožbi
priložil tudi videokaseto z izjavo otroka. Meni, da prisilna
izvršitev sodbe ni v korist otroka, saj je sin prostovoljno odšel od
matere in zavrača stike z njo. Dolžnik poudarja, da je vložil tožbo,
s katero je zahteval od sodišča, da zaradi spremenjenih razmer
ponovno odloča o varstvu in vzgoji sina, v tem postopku pa je
predlagal tudi izdajo začasne odredbe, o kateri še ni bilo odločeno.
Navaja, da je sicer prav, da sodišče prve stopnje vztraja pri načelu
stroge formalne legalitete, ni pa to pravično za otroka. Meni tudi,
da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog
izvršbe upoštevati tudi koristi otroka in ne le, da se prepreči
nenadomestljiva škoda, ki lahko nastane njemu kot dolžniku. Dolžnik
podarja, da zaradi prisilne izvršitve odločbe, ki ni otroku v korist,
on sam trpi nepremoženjsko škodo. Meni, da je ta večja od škode, ki
jo trpi mati otroka, saj je v SMS sporočilu sama spodbujala sina R. k
samostojni odločitvi. Meni, da sta s tem kumulativno izpolnjena oba
pogoja po 71. členu ZIZ , zato dolžnik višjemu sodišču predlaga, naj
njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi
njegovemu ugovoru in predlogu za odlog izvršbe in upniku tudi naloži
povrnitev nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. Upnica je na
pritožbo odgovorila in predlaga, naj jo višje sodišče zavrne kot
neutemeljeno. Pritožba ni utemeljena. O pritožbi zoper sklep o
zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi Sodišče prve stopnje je
pravilno obrazložilo v izpodbijanem sklepu, da v izvršilnem postopku
velja načelo stroge formalne legalitete. Namen izvršilnega postopka
je realizacija upnikove terjatve, ki je bila ugotovljena v predhodnem
kognicijskem postopku. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov
vezano in ne more preverjati njegove pravilnosti, niti ne more v
izvršilni naslov posegati. Sodišče je v pravdnem postopku na podlagi
izvedenega dokaznega postopka ocenilo, kakšna odločitev o varstvu in
vzgoji mladoletnih otrok je otrokom v največjo korist. Odločilo je,
da je zanje najbolje, da se zaupajo v vzgojo in varstvo materi in
izvršilno sodišče v pravnomočno in izvršljivo sodbe v izvršilnem
postopku nikakor ne more in ne sme posegati. Tako je sodišče prve
stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ne uveljavlja
nobenega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in je pravilno na
podlagi tretjega odstavka 58. člena ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo. O
pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe Zakon o
izvršbi in zavarovanju ureja odlog izvršbe v 71. členu. Ta določa v
prvem odstavku, da sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali
deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s
takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda
večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku v taksativno
naštetih primerih. Drugi odstavek 71. člena ZIZ pa določa, da sme
sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih,
ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri
mesece in le enkrat. Razlogi za odlog izvršbe po drugem odstavku 71.
člena ZIZ morajo biti izjemni in kratkotrajni, ker na to kaže že
besedilo drugega odstavka 71. člena, da se lahko izvršbo odloži
najdalj za tri mesece. Ker dolžnik z izvršbo vedno trpi škodo (ta je
v naravi prisilne izvršitve), mora biti poudarek dokazovanja na večji
oziroma manjši škodi glede na čas izvršitve. Sodišče prve stopnje je
tako pravilno odločilo, da dolžnik z zatrjevanjem, da mu nastaja
nepremoženjska škodo zaradi same prisilne izvršitve pravnomočne
odločbe, ne more uspeti. Upnica in dolžnik se ob razvezi nista mogla
sama sporazumeti o tem, kdo od njiju bo po razpadu družine prevzel
skrb za varstvo in vzgojo otrok. V takem primeru o varstvu in vzgoji
otrok odloči sodišče, pri čemer upošteva kakšna odločitev je -
upoštevajoč vse okoliščine na strani otroka in na strani staršev -
otroku najbolj v korist. Ugotavljanje največje koristi otroka
praviloma temelji na zahtevnem tehtanju pozitivnih in negativnih
učinkov različnih možnosti s stališča koristi otroka, ki največkrat
vključuje tudi delo izvedencev. Starši lahko pravilnost in zakonitost
odločitve sodišča prve stopnje izpodbijajo z rednimi in izrednimi
pravnimi sredstvi, kar je dolžnik tudi storil, pritožbeno in
revizijsko sodišče pa sta potrdila pravilnost in zakonitost
odločitve, da je R. najbolj v korist, da s zaupa v varstvo in vzgojo
materi, z očetom pa vzdržuje redne stike. Dolžnik pravnomočne odločbe
sodišča ni spoštoval in je sina R. 8.9.2005 odpeljal iz šole. Namen
izvršbe je, da se protipravno dejansko stanje uskladi z vsebino sodne
odločbe. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje
v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
Zato je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz takšne odločbe
mogoče dovoliti le izjemoma in to nikakor ne iz razlogov, ki bi lahko
bili razlog za spremembo odločbe, ampak le iz razlogov, ki
preprečujejo izvršbo. Takšnih razlogov pa dolžnik sploh ne
uveljavlja. Dolžnik zatrjuje, da koristi otroka - zlasti dejstvo, da
sin R. sedaj izraža željo ostati pri očetu - narekujejo spremembo
pravnomočne odločbe o varstvu in vzgoji sina R. Dolžnik je zato že
vložil tožbo v skladu s četrtim odstavkom 421. člena Zakona o
pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP)
in obenem predlagal naj sodišče tudi izda začasno odredbo, s katero
naj R. začasno njemu zaupa v varstvo in vzgojo. Dolžnik torej skuša z
uporabo instituta odloga izvršbe doseči spremembo izvršilnega
naslova, kar pa ni mogoče. Sodišče bo moralo v pravdnem postopku
ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji za izdajo nove odločbe o
varstvu in vzgoji otroka in če bo tožbenemu zahtevku dolžnika
ugodilo, oziroma bo ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, bo
lahko dolžnik v izvršilnem postopku na podlagi 4. točke prvega
odstavka 55. člena ZIZ utemeljeno ugovarjal, da obstajajo razlogi, ki
preprečujejo izvršbo. Dokler izvršilni naslov ni spremenjen izvršilno
sodišče veže odločitev sodišča, da je za otroka koristno, da je
zaupan materi v varstvo in vzgojo in da je vsako ravnanje v nasprotju
s pravnomočno odločitvijo sodišča tudi ravnanje v nasprotju z
otrokovo koristjo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno na podlagi
72. člena ZIZ zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Višje
sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi dolžnik
izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi,
na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je
na podlagi druge točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ
zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve
stopnje. Dolžnik je predlagal povrnitev pritožbenih stroškov, vendar
višje sodišče ocenjuje, da niso izpolnjeni pogoji po šestem odstavku
38. člena ZIZ, zato jih mora kriti sam. Stroški upničinega odgovora
na pritožbo pa po oceni višjega sodišča za izvršbo niso bili
potrebni, zato jih mora kriti sama upnica (peti odstavek 38. člena
ZIZ)
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009