VSL sklep I Cp 147/2005

Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz 2. odstavka

394. člena ZGD, v katerem morajo upniki uveljaviti svoje terjatve do

družbenikov izbrisane družbe, prekluzivne narave. Navedeno zakonsko

določilo določa tudi začetek teka tega roka in to je, kot pravilno

opozarja pritožba, objava izbrisa družbe iz registra in ne

pravnomočnost sklepa o izbrisu. Ker pa se po določilu 2. odstavka 35.

člena ZFPPod izbris iz sodnega registra objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije pa je uradno

glasilo (1. odstavek Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije),

tako uradno objavljeni podatki, ne predstavljajo dejstva, ki bi ga

bilo treba ugotavljati v dokaznem postopku pred sodiščem prve

stopnje.

 

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 3.5.2004 se zavrne in se potrdi ta sklep

sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep z dne 14.7.2004 se ugodi in se ta sklep

prve stopnje razveljavi.

 

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 3.5.2004:

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3.5.2004 zavrglo predlog

tožnika za nadaljevanje postopka zoper družbenika družbe K. d.o.o. in

tudi tožbo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da datum pravnomočnosti sklepa

o izbrisu iz sodnega registra ni pravno relevantno dejstvo za

odločitev v tej zadevi. Datum, od katerega bi moralo sodišče šteti

rok za uveljavitev terjatve iz 2. odstavka 394. člena Zakona o

gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), je datum objave izbrisa

družbe iz registra. Tega dejstva pa sodišče ni ugotavljalo. Po

vedenju tožeče stranke je bil sklep o izbrisu družbe K. d.o.o

objavljen bistveno kasneje. Tožeča stranka pa tudi opozarja na

odločbo ustavnega sodišča št. U-I-135/00-60, s katero je bilo

zadržano izvrševanje tretjega poglavja Zakona o finančnem poslovanju

podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Po mnenju tožeče stranke je bil

zaradi zamika pri objavi izbrisa družbe in zaradi zadržanja

izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod predlog za nadaljevanje postopka

vložen pravočasno. Izpodbijana odločba je zato v tem delu

neobrazložena, dejansko stanje pa tudi ni raziskano oziroma ni

raziskano pravilno. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje

obravnavanje z navodilom, da pravilno oceni pričetek teka

prekluzivnega roka.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki ga potrjuje tudi

pritožba, da je rok iz 2. odstavka 394. člena ZGD, v katerem morajo

upniki uveljaviti svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe,

prekluzivne narave. Navedeno zakonsko določilo določa tudi začetek

teka tega roka in to je, kot pravilno opozarja pritožba, objava

izbrisa družbe iz registra in ne pravnomočnost sklepa o izbrisu. Ker

pa se po določilu 2. odstavka 35. člena ZFPPod izbris iz sodnega

registra objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Uradni list

Republike Slovenije pa je uradno glasilo (1. odstavek Zakona o

Uradnem listu Republike Slovenije), tako uradno objavljeni podatki,

ne predstavljajo dejstva, ki bi ga bilo treba ugotavljati v dokaznem

postopku pred sodiščem prve stopnje. Sklep o izbrisu gospodarske

družbe K. d.o.o. je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 74/2000 z

dne 22.8.2000 (uradne objave str. 6863). Enoletni prekluzivni rok za

uveljavljanje terjatve proti družbeniku izbrisane družbe je tako

potekel še preden je Ustavno sodišče s sklepom zadržalo izvrševanje

tretjega poglavja ZFPPod (sklep št. U-I-135/00-60 z dne 23.5.2002,

objavljen v Uradnem listu RS št. 50/2002 z dne 7.6.2002). Dne

7.5.2003 dan predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika

izbrisane družbe K. d.o.o. je tako vložen po preteku prekluzivnega

roka iz 2. odstavka 394. člena ZGD.

Tako se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna,

pritožba tožeče stranke pa neutemeljena, saj niso podani razlogi, ki

jih uveljavlja, pa tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče

paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 3.5.2004:

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.7.2004 tožeči stranki

naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku

91.742,00 SIT.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Ugotavlja, da

sklep, s katerim naj bi "sodišče ugotovilo, da je tožnik umaknil

tožbo," ne more biti podlaga izpodbijane stroškovne odločitve. Sklep

z dne 15.3.2004, s katerim je sodišče štelo tožbo za umaknjeno zato,

ker naj bi tožeča stranka ne predlagala nadaljevanja mirujočega

postopka, je sodišče samo razveljavilo. Iz izpodbijanega sklepa ni

jasno, v čigavo korist je bila povrnitev stroškov priznana. Glede na

uvod sklepa naj bi bila to K. d.o.o. Če je to res, so bili stroški

priznani subjektu, ki ne obstaja več in zato tudi ne more biti

upravičen do povračila stroškov (11. točka 2. odstavka 339. člena

ZPP), pri čemer tožeča stranka poudarja, da gre za stroške, ki so

nastali v času od 9.1.2003 dalje. Ker v uvodu označeni subjekt ni

obstaja, mu tudi niso mogli nastati pravdni stroški. Če je odvetnik

priglasil stroške kot pooblaščenec subjekta, označenega v uvodu

sklepa, je priglasil nepotrebne pravdne stroške (zastopanje subjekta,

ki ga ni). Tožeča stranka dopušča možnost, da je odvetnik priglasil

stroške subjektov, ki jih je tožeča stranka v tem postopku tudi

tožila, t.j. K. P. R. d.o.o. in K. P. d.o.o., a tudi v takem primeru

njene stroškovne zaveze ni. Razširitve tožbe na ta dva subjekta

namreč sodišče prve stopnje ni dovolilo. Navedena subjekta zato sploh

nista stranki postopka. Če je odvetnik priglasil stroške teh dveh

subjektov, je priglasil nepotrebne pravdne stroške (zastopanje

subjektov, ki niso stranke postopka). Glede na uvodni stavek

izpodbijanega sklepa in datum stroškovne zahteve ne bi smelo biti

dvoma, da je osnova za stroškovno odločitev sklep z dne 15.3.2004 in

ne morda sklep o zavrženju tožbe z dne 3.5.2004. Vendar pa bi bil

tudi v tem primeru izpodbijani sklep napačen. Stroški so bili namreč

priznani subjektu, ki pravno ne eksistira, ali pa subjektoma, ki

nista stranki postopka. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Glede na uvodno označitev strank tega postopka ne more biti dvoma, da

se sklep o stroških tiče (le) tožnika T. Š. in toženca K. d.o.o. Zato

na trditve, da bi bili priznani stroški neutemeljeni tudi, če bi bili

priznani družbama K. P. R. d.o.o. in K. P. d.o.o., pritožbeno sodišče

ne odgovarja. Ne glede na to, kaj je bila podlaga za izdajo tega

sklepa (ali sklep o ugotovitvi, da je tožnik umaknil tožbo, ali sklep

o zavrženju tožbe), je sklep napačen. Priznava namreč pravdne stroške

toženca K. d.o.o., tega pa odvetnik Z. G. sploh ne zastopa, saj je

predložil le pooblastilo za zastopanje družb K. P. R. d.o.o. in K. P.

d.o.o. (priloga B9). Stroškovnik, ki ga je predložil in po katerem je

sodišče prve stopnje odmerjalo stroške, se torej ne tiče v tem sklepu

označene tožene stranke K. d.o.o.. Že zato je izpodbijani sklep

napačen in ga je bilo treba na podlagi določila 3. točke 365. člena

ZPP razveljaviti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 110/2003
• VSC sklep Kp 118/2005
• VSL sodba in sklep I Kp 425/2005