VSL sklep I Cp 1443/2004

Jedro

Sodišče prve stopnje prezre določilo 623. člena ZOR, po katerem je

naročnik dolžan plačati za opravljeno delo in sicer takšno (tolikšno)

plačilo, kot je bilo določeno s pogodbo (če ni kakšnega obveznega

akta ali tarife, ki bi določalo višino plačila), če plačilo ni bilo

določeno, pa ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti del, za tak

posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu

plačilu (1. in 2. odstavek 623. člena ZOR). Toženec je najprej

ugovarjal, da je bila cena določena, nadalje pa je zatrjeval tudi, da

cena po računih ne ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno

potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Vsega

tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, napačno izhajajoč iz 608.

člena ZOR (da prevzemnika posla ni opozoril na to, da se ne drži

pogodbenih pogojev in da ne dela kot bi moral, in da bo imelo

izvršeno delo napake) in dejstva, da je toženec podpisal naročilo ter

potrdil, da so dela v redu opravljena.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi istega

sodišča z dne 24.8.1998 v veljavi v 1. in 3. točki izreka in tožencu

naložilo, da tožeči stranki povrne 109.614,50 SIT pravdnih stroškov z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je v nasprotju z

ZPP razsodilo izključno na podlagi vsebine dokumenta tožeče stranke,

ki naj bi bil nekakšna kombinacija naročilnice in računa in se ni

izreklo o bistvenih toženčevih trditvah, ki bi, če bi se izkazale za

utemeljene, pokazale povsem drugačno dejansko stanje. O toženčevih

trditvah ni izvedlo dokazov in jih sploh ni obravnavalo. Taki trditvi

sta zlasti:

- obstoj ustnega dogovora o vsebini dela ter okvirni in maksimalni

ceni čiščenja kanalizacije: 400 - 600 DEM, medtem ko je račun znašal

kar šestkrat več,

- da je na dokumentu tožeče stranke, imenovanem "naročilo/račun", ki

ga je tožeča stranka sestavila po končanem delu, toženec podpisal

samo spodnji del, da so dela v redu opravljena, pa še to potem, ko mu

je tožnikov delavec K. na pripombo, da ne razume vsebine dokumenta in

da se je s tožnikom dogovoril o ceni, dejal, naj podpiše samo, da je

on (tožnikov delavec) delo opravil, za ceno pa naj uredi s tožnikom,

če se je o njej z njim tako dogovoril. Toženec je pričakoval, da

bosta na obravnavi poleg njega zaslišana tudi tožnik in njegov

delavec K., ki ga je kot pričo predlagala tožeča stranka, na prvem

naroku pa tudi toženec, in se bosta tako pred sodiščem izrekla o

obstoju ustnega dogovora o ceni in o okoliščinah toženčevega

podpisovanja dokumenta "naročilo/račun." Sodišče prve stopnje pa je

izhajalo zgolj iz vsebine dokumenta. Toženec je tožeči stranki očital

nepravilnosti pri delu, ki so delo podaljševale, a bi toženca glede

na dogovorjeno ceno, sploh ne smele zanimati, vendar je tožniku

priznal, da je na koncu svoje delo v redu opravil, le predrago glede

na dogovor o ceni. Toženec bi morda lahko uveljavljal celo prevaro

glede šestkratne cene in načina, kako mu je to posredoval preko

svojega delavca K. na obrazcu "naročilo/račun," iz katerega ni bila

razvidna cena in ga je toženec podpisal tako, kot mu ga je delavec K.

tudi pojasnil: da podpisuje njegovo opravljeno delo, ker ga sicer

delavec ne dobi plačanega. Obstoj takih okoliščin podpisovanja

dokumenta bi moralo sodišče ugotavljati tudi z vidika dejanske zmote

na strani toženca. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni

odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno razmerje med pravdnima

strankam pravilno opredelilo kot pogodbo o delu, vendar pa je prezrlo

bistvene trditve toženca v tem postopku. Toženec je namreč v svoji

vlogi z dne 10.11.1999 navedel, da celoten potek dogodkov izhaja iz

njegovega dopisa direktorju tožeče stranke neposredno po prejemu

računov, se skliceval na ta dopis kot svoje stališče v zadevi (ga

ponovno predložil v spis) in predlagal tudi zaslišanje določenih

prič. Glede na to je treba njegove navedbe v dopisu upoštevati kot

navedbe o relevantnih dejstvih (toženec, ki sicer v postopku pred

sodiščem prve stopnje ni imel pooblaščenca, je to izrecno predlagal).

Za odločitev bistvena dejstva, ki izhajajo iz tega dopisa, pa so:

- da je bila dogovorjena cena med 400 in 600 DEM,

- da je delo trajalo dva dni zaradi nestrokovnega pristopa delavcev

tožeče stranke (najprej je namreč delavec prišel brez čistilnega

kamiona in samo s kamero, ki ne more dati ustreznih rezultatov,

dokler kanalizacijska cev ni prehodna; ko je delavec prišel drugič pa

je bila čistilna cev prekratka, kar je časovno podaljšalo delo),

- račun, ki se nanaša na delo, ki je bilo opravljeno drugi dan, je

zavrnil, ker meni, da bi lahko prvi dan uredili vse; pristop k delu

je bil neorganiziran in so pri tožeči stranki tudi sami odgovorni za

popoldansko in nočno delo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 608. člena

Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR, ki ga je na

podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika treba

uporabiti za odločitev v tem sporu), da toženec med izvrševanjem

storitve ni opozoril tožeče stranke, da se delo ne opravlja, kot bi

bilo treba, in dejstvo, da je toženec po zaključku del potrdil, da je

delo v redu opravljeno. Vendar pa je določilo 608. člena ZOR

uporabilo napačno. To določilo namreč daje naročniku pravico, da

prevzemnika posla opozori na to, da se ne drži pogodbenih pogojev in

da ne dela kot bi moral, in da bo imelo izvršeno delo napake, ter mu

pod nadaljnjimi pogoji daje pravico do razdrtja pogodbe. Sankcij za

morebitno opustitev takšnih opozoril zakon ne določa. Na drugi strani

pa sodišče prve stopnje prezre določilo 623. člena ZOR, po katerem je

naročnik dolžan plačati za opravljeno delo in sicer takšno (tolikšno)

plačilo, kot je bilo določeno s pogodbo (če ni kakšnega obveznega

akta ali tarife, ki bi določalo višino plačila), če plačilo ni bilo

določeno s pogodbo, pa ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti

del, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela

običajnemu plačilu (1. in 2. odstavek 623. člena ZOR). Toženec je,

kot je bilo že prikazano, najprej ugovarjal, da je bilo predhodno v

dogovoru z direktorjem tožeče stranke določeno plačilo (v določenem

razponu oziroma po navedbah pritožbe okvirno in maksimalno), nadalje

pa je zatrjeval tudi, da cena po računih ne ustreza vrednosti dela,

za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela

običajnemu plačilu. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo,

napačno izhajajoč iz 608. člena ZOR (da prevzemnika posla ni opozoril

na to, da se ne drži pogodbenih pogojev in da ne dela kot bi moral,

in da bo imelo izvršeno delo napake) in dejstva, da je toženec

podpisal naročili z dne 29.5.1997 in 30.5.1997 ter potrdil, da so

dela v redu opravljena. Toženec v postopku ni ugovarjal, da bi

izvršeno delo imelo napake in tudi s podpisom naročila/računa

(prilogi A4 in A5) stranka, kot je zapisano v njem, (le) potrjuje, da

so dela v redu izvršena. Ni pa mogoče šteti, da je stranka s podpisom

naročila/računa potrdila tudi cene opravljenega dela, saj ta iz teh

naročil niti ni razvidna.

Sodišče prve stopnje torej zaradi napačnega materialnopravnega

izhodišča ni izvajalo drugih predlaganih dokazov in tudi ne

ugotavljalo dejstev, ki jih je navajal toženec. Ta pa so po povedanem

pomembna za odločitev v zadevi. Zato je pritožbeno sodišče toženčevi

pritožbi ugodilo, sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V čem se kaže

zmotna uporaba materialnega prava in z njim povezana nepopolna

ugotovitev dejanskega stanja, izhaja že iz dosedanje obrazložitve in

sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku te

pomanjkljivosti odpraviti z ustrezno dopolnitvijo dokaznega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 334/2004
• VSL sodba I Cpg 119/99
• VSL sodba I Cpg 322/99