VSL sklep I Cp 3621/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.3621.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50573 |
Datum odločbe: | 05.10.2005 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | prekinitev postopka |
Jedro
Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju tožbenega
zahtevka ni razlog za preknitev pravdnega postopka, ki še teče o
višini zahtevka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev
predlog za prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča RS o
njegovi ustavni pritožbi pod št. Up 574/03, ki jo je vložil proti
sodbi višjega sodišča, I Cp 497/2003, izdani dne 11.6.2003 v tej
pravdi.
V pritožbi proti sklepu toženec navaja, da ponovno ponudarja, da
višje sodišče kot tudi prvo sodišče nista imeli ne stvarne ne
procesne legitimacije za izdajo vmesne sodbe. To pravico sta si
vseeno vzeli z močjo sodne oblasti. Tako je sodišče mimo navedb v
tožbi in v nasprotju z voljo tožene stranke spremenilo tožbo, in to
po 16-ih letih od njene vložitve. Dovolilo si je tudi samovoljno
vsebinsko spreminjati sklep o obnovi postopka III P 326/96 Višjega
sodišča v L. in ga prilagajati svojemu namenu, medtem ko je iz
ustavne odločbe o nepoštenem sojenju tudi potegnilo v svoj prid vse
kar se je dalo. Sodna pot, ki si jo je dovolilo sodišče, je zato ne
samo nedopustna, temveč tudi kazniva, zaradi česar je toženec zoper
sodnike, ki so odločali o stvari, dne 12.7.2005 vložil kazensko
ovadbo na Okrožno državno tožilstvo. Do rešitve vprašanja v kazenskem
postopku o predlaganem vprašanju, ali je bilo v danem primeru
storjeno očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in uradnih
pravic po členu 161 KZ RS, naj torej višje sodišče postopek prekine.
Pritožba ni utemeljena.
Predmet tega pritožbenega postopka je lahko izključno preizkus
pravilnosti izpodbijane odločitve o zavrnitvi toženčevega predloga za
prekinitev pravdnega postopka, dokler ne bo Ustavno sodišče RS
odločilo o njegovi ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega sodišča v
L., opr. št. I Cp 497/03 z dne 11.6.2003. Toženčeve pritožbene
trditve, kot je razvidno iz njihovega povzetka, se nanašajo na povsem
druge okoliščine tega primera, zato je bilo treba konkretno pritožbo
obravnavati kot neobrazloženo. Na taki podlagi opravljeni preizkus
izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. člena ZPP) pa pokaže, da je ta
pravilen in zakonit. V celoti je namreč treba pritrditi
prvostopenjskemu stališču, da vložena ustavna pritožba zoper
pravnomočno sodbo o temelju vtoževanega zahtevka na plačilo rente ni
zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu določb člena 205. in
206. ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno
vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po
13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega
razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno
pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in
torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Predlog za prekinitev pravdnega postopka je torej prvo sodišče po
povedanem utemeljeno zavrnilo, zato je pritožbeno sodišče
izpodbijani sklep potrdilo (člen 365, točka 2 ZPP). Iz tukajšnjega
spisa I Cp 497/2003 pa je tudi razvidno, da je Ustavno sodišče RS s
sklepom z dne 6.7.2005, Up - 574/03-14 odločilo, da se ne sprejme
toženčeva ustavna pritožba, v zvezi s katero je prekinitev predlagal.
Odločitev o prekinitvi pravde iz drugih razlogov, ki jih navaja
pritožba, je v pristojnosti prvostopenjskega sodišča.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009