VSL sklep I Cp 1352/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1352.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50557 |
Datum odločbe: | 25.05.2005 |
Področje: | sodne takse |
Institut: | oprostitev plačila sodne takse |
Jedro
Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost
nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti
plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim
zneskom sodne takse.
Izrek
1. Pritožbi nasprotnih udeležencev proti sklepu z dne 23.1.2003 se
ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve
stopnje v nov postopek.
2. Pritožbi nasprotnih udeležencev in V. L. proti sklepu z dne
28.6.2004 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožbeni stroški nasprotnih udeležencev in V. L. so nadaljnji
stroški postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom z dne 23.1.2003
opravilo delitev solastnega premoženja - nepremičnin, vpisanih v vl.
št. 8 k.o B. in v vl. št. 555 iste k.o., skladno z izvedenskim
mnenjem J. S. in grafičnim prikazom delive parcel. Obenem je
dovolilo, da se po pravnomočnosti sklepa opravijo ustrezni
zemljiškoknjižni vpisi, udeležencem pa je naložilo, da morajo drug
drugemu dopustiti geometersko odmero in nato izstaviti ustrezno
zemljškoknjižno listino. Nasprotnima udeležencema je naložilo, da
morata predlagateljici v 30 dneh izročiti v posest vse nepremičnine,
ki jih je pridobila po navedenem sklepu. Posebej je nasprotni
udeleženki naložilo, da mora predlagateljici omogočiti in dopustiti,
da bo v pritličju gospodarskega poslopja zazidala vrata, postavila
novo predelno steno v etaži, opravila prevezavo elektrike in
vodovodne instalacije. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih
nosijo vsi udeleženci v sorazmerju z vrednostjo svojih solastninskih
deležev.
Z drugim izpodbijanim sklepom z dne 28.6.2004 pa je sodišče prve
stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za oprostitev sodne
takse za pritožbo. Obenem je odločilo, da morata nasprotna udeleženca
takso plačati v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 76.000,00 SIT.
Posebej je zavrnilo predlog V. L. za udeležbo v tem postopku.
Proti prvemu navedenemu sklepu sta se pritožila nasprotna udeleženca.
V pritožbi uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Prvenstveno
predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje predloga,
podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve
stopnje v ponovno obravnavanje. Oporekata ugotovitvi sodišča prve
stopnje, da med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti
deležev. Sodba Okrožnega sodišča v K. z dne 20.11.1997, opr. št. P
325/95, je namreč po pritožbi nasprotnih udeležencev zaradi kršitve
pravice do poštenega sojenja in prepovedi diskriminacije ter kršitve
protokola o varstvu lastnine v fazi preizkusa pri Evropskem sodišču
za človekove pravice v Strasbourgu. Ni torej podana procesna
predpostavka iz 2. odst. 118. člena ZNP, zato bi bilo treba predlog
zavreči. Nadalje sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema ni
vročilo elaborata izvedenca J. S., na katerega se opira izpodbijani
sklep. S tem jima je onemogočilo sodelovanje v postopku in kršilo 1.
odst. 4. člena ZNP. Ni jasno, kako je sodišče preverilo upravičeni
interes predlagateljice pri delitvi solastnih stvari. Izpodbijani
sklep o tem nima razlogov, dejansko stanje pa je bilo pomanjkljivo,
če ne celo zmotno ugotovljeno. Navajata še, da imata sama močnejši
interes za odložitev delitve, saj računata, da bosta po uspešni
pritožbi na Evropskem sodišču za človekove pravice lahko dosegla
obnovo pravdnega postopka.
Predlagateljica v odgovoru na to pritožbo prereka pritožbene trditve
nasprotnih udeležencev in vztraja, da je sodišče prve stopnje
pravilno odločilo o delitvi solastnih nepremičnin.
Proti drugemu navedenemu sklepu pa se je poleg nasprotnih udeležencev
pritožila tudi V. L., zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter
zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagajo, naj
pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi prošnji
nasprotnih udeležencev za oprostitev plačila sodnih taks in prošnji
V. L. za udeležbo v postopku. Nasprotnega udeleženca J. L. preživlja
hči V. L., njeni neto dohodki pa ne presegajo 400.000,00 SIT mesečno.
Poleg tega v nujno preživljanje ne spada plačevanje tujih sodnih
taks. Premoženje, ki je predmet delitve, se pri odločanju o taksni
oprostitvi ne bi smelo upoštevati. Pri nasprotni udeleženki Z. L. je
sodišče spregledalo, da bi taksni obrok znašal kar petino njenih
mesečnih prejemkov, to pa bi gotovo ogrozilo njeno preživljanje.
Čeprav je sodišče taksno obveznost štelo za deljeno, pa v sklepu ni
opredelilo obveznosti vsakega nasprotnega udeleženca posebej. V
nasprotnem primeru bi moralo navesti, da gre za solidarno obveznost.
Izpodbijani sklep je izreku in razlogih nejasen. Poleg tega so
razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog V.
L. za udeležbo v postopku, v nasprotju s pisanji v spisu, in sicer z
njeno vlogo z dne 20.1.2004, v kateri je prijavila udeležbo, in s
priloženo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice z dne
8.4.2003.
Obe pritožbi sta utemeljeni.
K 1. točki izreka:
V skladu z 2. odst. 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.
list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. list RS, št. 87/02 in 131/03)
sodišče odloči o delitvi solastne stvari in skupnega premoženja le,
če med udeleženci postopka ni spora o predmetu delitve in o velikosti
njihovih deležev. Ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen. V
pravdi opr. št. P 325/95 pred Okrožnim sodiščem v K. je bilo namreč
pravnomočno ugotovljeno, da je predlagateljica solastnica 1/6
nepremičnin, vpisanih v vl. št. 555 k.o. B., nasprotni udeleženec
J. L. pa do 5/6, ter da je predlagateljica tudi solastnica 1/6
nepremičnin, vpisanih v vl. št. 8 k.o. B., nasprotna udeleženka
Z. L. pa do 5/6. Pravnomočna sodba veže stranki postopka in sodišče,
zato ponovno odločanje o isti stvari ni več dopustno. Očitno je
sicer, da nasprotna udeleženca s prej navedeno sodbo nista
zadovoljna, vendar njuna pritožba Evropskemu sodišču za človekove
pravice ne pomeni procesne ovire za odločanje v tem postopku. Četudi
bi se izkazalo, da so bile v pravdi kršene njune človekove pravice,
morebitna takšna ugotovitev ne bo imela nikakršnega vpliva na
pravnomočnost sodbe.
Za zavrženje predlagateljičinega predloga torej ni bilo dejanskih in
pravnih razlogov. Pač pa nasprotni udeleženec upravičeno očita
sodišču prve stopnje, da mu je z opustitvijo vročitve onemogočilo
sodelovanje v postopku. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da
sodišče nasprotnemu udeležencu ni pravilno vročilo vabila na zadnji
narok dne 23.1.2003 in tudi ne cenitvenega poročila izvedenca in
cenilca J. S., čeprav gre za glavni dokaz, na katerega se opira
izpodbijani sklep. V skladu s 1. odst. 4. člena ZNP mora sodišče dati
udeležencem v postopku možnost, da se izjasnijo o navedbah drugih
udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o
rezultatih celotnega postopka. Ker je po 120. členu ZNP v postopku za
delitev stvari narok obvezen, bi ga sodišče prve stopnje glede na 2.
odst. 26. člena ZNP lahko opravilo v odsotnosti nasprotnega
udeleženca le, če bi bil v redu povabljen. Razumljivo pa je tudi, da
bi mu moralo omogočiti, da se seznani z izvedenskim mnenjem in o njem
izjavi. Sodišče prve stopnje je sicer tako vabilo na narok, kot
izvedensko mnenje nasprotnemu udeležencu poskušalo vročiti, vendar je
iz poročila sodnega vročevalca z dne 13.12.2002 razvidno, da ga
vročevalec ni našel na naslovu njegovega stalnega prebivališča, zato
je pošiljko vrnil sodišču. Kje je pustil obvestilo o sodni pošiljki
in poskusu vročitve, pa iz spisa ni razvidno. Ker je bil narok
obvezen, izvedensko mnenje pa glavni dokaz v postopku, bi sodišče
prve stopnje moralo to pošiljko nasprotnemu udeležencu vročiti
osebno. V skladu s 3. odst. 142. člena Zakona o pravdnem postopku
(ZPP, Ur. list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04), bi moral vročevalec
nasprotnemu udeležencu, če ga ni našel, najprej pustiti pisno
sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, da bo
sprejel pisanje. Če sporočila ne bi mogel izročiti kateremu od
odraslih članov gospodinjstva ali sosedu nasprotnega udeleženca, bi
ga moral pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na
vratih. Šele če niti potem ne bi našel nasprotnega udeleženca, sme
vročevalec sodno pošiljko izročiti odraslemu članu gospodinjstva ali
sosedu, če v to privoli, sicer pa mora v hišnem ali izpostavljenem
predalčniku pustiti obvestilo o tem, da je bila pošiljka vrnjena
sodišču, kjer jo nasprotni udeleženec v predpisanem roku lahko
prevzame. Ker sodišče prve stopnje teh zakonskih določil pri vročanju
ni upoštevalo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka
iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kar
terja obvezno razveljavitev izpodbijanega sklepa. To velja tudi za
nasprotno udeleženko. Ta je kljub drugačni pritožbeni trditvi prejela
tako izvedensko mnenje (dne 28.6.2002) kot vabilo na narok (dne
6.12.2002), kar dokazujeta povratnici v spisu. Zaradi neizkazanega
vabila nasprotnemu udeležencu pa sodišče prve stopnje naroka dne
23.1.2003 ne bi smelo opraviti brez predhodne razdružitve postopka in
ločenega obravnavanja predloga proti nasprotni udeleženki. Pritožbeno
sodišče je zato izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo
tudi glede nasprotne udeleženke in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP
v zvezi s 37. členom ZNP zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
V ponovljenem postopku bo treba najprej pravilno vročiti izvedensko
mnenje nasprotnemu udeležencu oziroma njegovemu pooblaščencu ter vse
udeležence pravilno povabiti na narok, nato pa ponovno odločiti o
predlogu.
K 2. točki izreka:
Nasprotna udeleženca utemeljeno očitata nejasnost sklepu, s katerim
je sodišče prve stopnje odločilo o njunem predlogu za taksno
oprostitev. Iz izreka sklepa namreč izhaja, da morata nasprotna
udeleženca plačati 760.000,00 SIT takse za pritožbo v desetih
zaporednih mesečnih obrokih po 76.000,00 SIT, medtem ko sodišče v
razlogih sklepa ugotavlja, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati
le 20% sodne takse oziroma 152.000,00 SIT, kar znese 15.200,00 SIT
mesečno. Ker torej izrek sklepa nasprotuje njegovi obrazložitvi,
sklepa ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno
kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi
s 37. členom ZNP.
Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je po 3. odst. 3.
člena Zakona o sodnih taksah (Ur. list SRS, št. 1/90 in Ur. list RS,
št. 48/90 do 121/03) njihova obveznost nerazdelna. Izrek
izpodbijanega sklepa glede tega ni povsem jasen. Upoštevaje prej
navedeno zakonsko določilo pa oba nasprotna udeleženca odgovarjata za
celotno taksno obveznost. To pomeni, da je mogoče terjati plačilo
celotne dolgovane takse kogarkoli od njiju, vse dotlej, dokler taksa
ne bo popolnoma plačana. Potemtakem bi moralo sodišče prve stopnje,
ko je odločalo o predlagani taksni oprostitvi, oceniti plačilno
sposobnost nasprotne udeleženke v primerjavi s celotnim dolgovanim
zneskom sodne takse v višini 760.000,00 SIT. Utemeljen je tudi ugovor
nasprotnega udeleženca, ki ga preživlja hči, ker sam nima dohodkov,
da njegova hči namesto njega ni dolžna plačati sodne takse. Sodišče
prve stopnje tega pri odločanju ni upoštevalo. Niso namreč odločilne
gmotne možnosti hčere nasprotnega udeleženca, ampak bi moralo sodišče
ugotoviti, kolikšna sredstva hči namenja za očetovo preživljanje in
ali je nasprotni udeleženec iz teh sredstev in iz lastnega premoženja
sposoben plačati dolgovano takso za pritožbo. Taksni zavezanec je
namreč nasprotni udeleženec in ne njegova hči. Ni pa utemeljena
pritožbena trditev, da bi moralo biti pri odločanju o oprostitvi
izvzeto premoženje, ki je predmet delitve. Po 5. odst. 168. člena ZPP
se upošteva vse premoženje taksnega zavezanca in njegovih družinskih
članov. Seveda je razumljivo, da je pri tem pomembno predvsem tisto
premoženje, ki prinaša dohodke ali bi jih lahko, če bi taksni
zavezanec za to poskrbel. Jasno je tudi, da je za presojo plačilne
sposobnosti taksnega zavezanca oziroma za odgovor na vprašanje, ali
bodo s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se
preživlja, odločilen podatek o neto dohodkih zavezanca in njegovih
družinskih članov. Vse navedeno bo moralo sodišče prve stopnje
upoštevati v ponovnem postopku, saj je bilo treba izpodbijani sklep v
delu, ki se nanaša na taksno oprostitev, zaradi prej navedene
postopkovne kršitve v skladu s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi s
37. členom ZNP obvezno razveljaviti.
Utemeljena je tudi pritožba V. L., ki izpodbija sklep o zavrnitvi
njenega predloga za udeležbo v postopku. V skladu s 1. odst. 20.
člena ZNP nikomur ni mogoče odreči pravice do udeležbe, če se izkaže,
da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes. Res je
sicer, da pritožnica tega v svoji prijavi udeležbe ni natančno
obrazložila, ampak ga je utemeljila le z dejstvom, da je vložila
pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker pa je pritožbo
tudi priložila svoji prijavi, tako da se je sodišče prve stopnje
lahko seznanilo z njeno vsebino, je stališče izpodbijanega sklepa, da
ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku, ker ni niti
zatrdila, v čem naj bi sklep o razdružitvi prizadel ta njen interes,
vendarle pretogo. To še zlasti, ker je iz odgovora nasprotnega
udeleženca na predlog in iz priloženega spisa, ki ga je sodišče prve
stopnje uporabilo kot dokaz v sklepu z dne 23.1.2003, razvidno, da je
nasprotni udeleženec svoje nepremičnine, ki so predmet
razdružitvenega postopka, podaril V. L.. Čeprav se še ni vknjižila
kot lastnica, ni mogoče izključiti možnosti, da bodo njene pravice
zaradi obravnavenega postopka okrnjene. Ker torej sodišče prve
stopnje določbe 20. člena ZNP ni pravilno uporabilo, je posledično
izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na V. L. nepravilen in
nezakonit. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb postopka
iz 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče druge
stopnje je zato tudi ta del izpodbijanega sklepa razveljavilo in na
podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zadevo
vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
K 3. točki izreka:
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst.
165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in je posledica razveljavitve
obeh sklepov. Sodišče druge stopnje je zato odločitev o zahtevanem
povračilu teh stroškov pridržalo za končno odločbo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009