<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba in sklep I Cp 1853/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.1853.2006
Evidenčna številka:VSL50653
Datum odločbe:12.04.2006
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine

Jedro

Polaganje linoleja z vnetljivim lepilom ni nevarna dejavnost, temveč

delodajalec odgovarja krivdno zaradi kršitve varstvenih ukrepov.

Višina odškodnine za smrt moža in očeta.

 

Izrek

1. Pritožbi prvotožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba

glede premoženjske škode prvotožene stranke v znesku 300.000,00 SIT

in v celoti glede zamudnih obresti za premoženjsko škodo razveljavi

in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prisojena odškodnina

v sodbi sodišča prve stopnje za nepremoženjsko škodo glede

prvotožnice zviša za 500.000,00 SIT, drugotožniku za 1.500.000,00 SIT

in tretjetožniku za 1.000.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi kot jih je

določilo sodišče prve stopnje.

V preostalem delu glede premoženjske škode se pritožba tožeče stranke

zavrne.

3. Pritožbama tožeče in drugotožene stranke se ugodi in se odločitev

o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi in sklepu z dne 27.10.2005

razveljavi v celoti in v tem obsegu zadeva vrne v ponovno odločanje.

4. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in popravnim sklepom je sodišče prve stopnje

odločilo, da so prvotožena, tretjetožena in šesto tožena stranka

dolžni plačati prvotožnici 2.983.377,00 SIT, drugotožniku

1.048.000,00 SIT in tretjetožniku 1.541.800,00 SIT vse z ustreznimi

zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek in v celoti tožbeni

zahtevek zoper drugo, četrto in peto toženo stranko je zavrnilo.

Prvo, drugo in šestotoženi stranki je tudi naložilo povrnitev

pravdnih stroškov v znesku 224.866,00SIT z ustreznimi zamudnimi

obrestmi. S sklepom z dne 27.10.2005 je tožeči stranki naložilo

povrnitev pravdnih stroškov, drugotoženi stranki v znesku 728.925,00

SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilni del sodbe se glede višine prisojenega zneska in glede

odločitve o pravdnih stroških pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi

predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v

izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v

celoti ugodi tožbenemu zahtevku za premoženjsko in nepremoženjsko

škodo, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve

stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da iz razlogov izpodbijane sodbe

izhaja, da ji je sodišče glede premoženjske škode prisodilo vso

uveljavljeno škodo razen zneska 51.594,00 SIT, ki ga tožeča stranka

ne izpodbija, iz izreka pa izhaja, da ji je na podlagi računa

Župnijskega urada M. prisodilo le 25.100,00 SIT, po pomoti pa

izpustilo 33.100,00 SIT, v zvezi z računom z dne 18.11.1996 pa je

sodišče pomotoma zapisalo znesek 22.193,00 SIT, namesto pravilnega

zneska 122.193,00 SIT in je v tem delu tožeča stranka predlagala

izdajo popravnega sklepa, v nasprotnem primeru pa je predlagala, da

jo pritožbeno sodišče obravnava kot pritožbo in uveljavlja bistveno

kršitev postopka, saj gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.

Tožeča stranka navaja, da ji je odškodnina za nepremoženjsko škodo za

izgubo moža oziroma očeta prisojena v prenizkem znesku in bi sodišče

moralo prisoditi vsakemu izmed tožnikov zahtevanih 2.500.000,00 SIT,

saj ne gre za pretiran zahtevek in odločitev sodišča prve stopnje

odstopa od obstoječe sodne prakse in se tožeča stranka pri tem

sklicuje na primere iz sodne prakse. Zahtevane odškodnine so celo

nižje od ustaljene sodne prakse. Tožeča stranka se pritožuje tudi

zoper stroškovni del sobe, saj je le-ta nejasen in se ga ne da

preizkusiti. Iz stroškovnikov ni mogoče razbrati, kako je sodišče

prišlo do prisojenega zneska in katere zneske je med seboj pobotalo.

Prvotožena stranka izpodbija obsodilni del sodbe zaradi bistvene

kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v

pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V

pritožbi prvotožena stranka navaja, da se je v postopku ugotovilo, da

po terminskih planih varjenje ni bilo določeno in da je bil delavec,

ki je varil z odprtim ognjem, v času, ko je pokojni M. C. polagal

linolej, zaposlen pri pogodbenem kooperantu tretjetožene stranke in

prvotožena stranka ni imela nikakršnega vpliva, da ne bi prišlo do

istočasnega varjenja in polaganja linoleja in tožena stranka ni

objektivno odgovorna za eksplozijo in ni podana odgovornost tožene

stranke na podlagi čl. 154/2 ZOR. Sodišče je tudi zavrnilo dokaz z

zaslišanjem prič E. T. in V. Z., četudi ZPP odloča, da stranke lahko

na poznejših narokih navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze,

če jih brez krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Po stališču

sodišča prve stopnje izguba izvirnika potrdila ni tak razlog, ki bi

ga bilo moč uspešno dokazati z zaslišanjem dveh prič, saj tožena

stranka ne bi zatrjevala, da sta bili ti dve priči navzoči. Prav ti

dve priči pa sta bili prisotni pri podpisovanju potrdila. Prvotožena

je poleg tega predlagala dokaz z zaslišanjem tožnice, da je prejela

akontacijo za stroške pogreba v znesku 300.000,00 SIT.

V pritožbi zoper sklep o odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov v

znesku 728.925,00 SIT se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi

njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi tožeča

stranka navaja, da je isti pooblaščenec zastopal prvo in drugotoženo

stranko in stroškovnik priglasil na enotnem stroškovniku, ki upošteva

10 % zvišanje nagrade. Sklep o stroških nima razlogov, prisojeni

stroški drugega toženca so tudi prisojeni preko zahtevka, niti niso

skladni z veljavno odvetniško tarifo.

Pritožbi sta deloma utemeljeni.

Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke, kot

pravilno navaja sodišče prve stopnje, so določbe takrat veljavnega

prvega odstavka čl. 73 Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega

razmerja, po katerem mora organizacija pri kateri je delavec

zaposlen, le-temu povrniti škodo po splošnih pravilih o odškodninski

odgovornosti. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je pokojni

M. C. poškodoval, ko je kot delavec prvotožene stranke 3.9.1996

polagal linolej na Osnovni šoli in v posledici kasnejših poškodb

umrl, ko je na podlago nanašal vnetljivo lepilo in so se zaradi

istočasnega varjenja vneli hlapi lepila, odgovornost prvotožene

stranke ni objektivna, kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Delo z

vnetljivim lepilom samo po sebi ni nevarna stvar, nevarna postane

zaradi opustitve varstvenih ukrepov. Sodišče prve stopnje ugotavlja,

da so za delo z vnetljivim lepilom potrebni posebni zaščitni ukrepi

kot so prepoved uporabe odprtega ognja in uporaba posebnih zaščitnih

sredstev in opozorila o prepovedi odprtega ognja. Ker prvotožena

stranka kot delodajalec ni spoštovala zgoraj navedenih ukrepov, kot

jih ugotavlja sodišče prve stopnje, je krivdno odgovorna za škodo, ki

so jo utrpeli tožniki in je pritožba prvotožene stranke utemeljena

samo v delu, ko trdi, da ne gre za objektivno odgovornost. Ker kot že

omenjeno, sodišče prve stopnje ugotavlja tudi opustitve, ki jih je

storila prvotožena stranka, je smiselno ugotavljala krivdno

odgovornost, ki pa je kot že omenjeno pravilna. Prvotožena stranka bi

morala zagotavljati varno delo in je v posledici neutemeljena

pritožbena trditev, da prvotožena stranka ni imela nikakršnega vpliva

na istočasnost varjenja in polaganja linoleja. Tožena stranka se v

postopku pred sodiščem prve stopnje v ničemer ni razbremenila svoje

odgovornosti, saj je samo trdila, da ni pasivno legitimirana, ker ima

sklenjeno zavarovalno pogodbo. Že način takega pravdanja kaže na to,

da prvotožena stranka priznava svojo odgovornost. Glede na navedeno

je pritožba prvotožene stranke, ko izpodbija odločitev sodišča prve

stopnje o odgovornosti, neutemeljena.

O pritožbi tožeče stranke zoper nepremoženjsko škodo

Pravna podlaga za prisojo nepremoženjske škode zaradi smrti moža

(prvotožnica) oziroma očeta (drugo in tretjetožnik) so določbe čl.

201 ZOR po katerih sodišče odmeri pravično denarno odškodnino za

njihove duševne bolečine. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta

bila prvotožnica in pokojni M. C. poročena 22 let, da so v času smrti

živeli skupaj v hiši, da so bili navezani drug na drugega, je sodišče

prve stopnj odmerilo prenizko odškodnino iz tega naslova, glede na

ugotovljene razmere in povezanost tožnikov s pokojnim M. C.. Znesek

2.500.000,00 SIT, ki ga zahteva vsak od tožnikov je primeren in ne

odstopa od obstoječe sodne prakse tako, da je bilo pritožbi tožnikov

ugoditi in vsakemu od tožnikov prisoditi še razliko do 2.500.000,00

SIT (prvotožnici 500.000,00 SIT, drugotožniku 1.500.000,00 SIT in

tretjetožniku 1.000.000,00 SIT).

O premoženjski škodi

Tožnica v pritožbi neutemeljeno trdi, da bi ji moralo sodišče za

stroške župnišča priznati 33.100,00 SIT, ko pa iz računa izhaja, da

je plačala toliko kot ji je prisodilo sodišče prve stopnje (25.100,00

SIT). Tudi pri pogrebnih stroških ne gre za pisno napako kot trdi

tožeča stranka. Res se račun glasi na znesek 122.193,00 SIT, vendar

je sodišče prve stopnje pri odločanju očitno upoštevalo, da je

tožnica izpovedala, da ji je prvotoženec izročil na račun pogrebnih

stroškov 100.000,00 SIT. S popravnim sklepom z dne 13.4.2005, ki je

pravnomočen, pa sodišče prve stopnje zgoraj navedene okoliščine ni

upoštevalo in so izrek in razlogi izpodbjane sodbe glede zneska

100.000,00 SIT sami s seboj v nasprotju, saj sodišče prisodi tožnici

nekaj za kar je sama izpovedala, da je prejela. Neutemeljeno je

sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog prvotožene stranke

glede plačila 300.000,00 SIT, ker ga je predlagala prepozno (1. odst.

čl. 286 ZPP). Glede na to, da je prvotožena stranka izgubila

izvirnik, ne gre za prepozno predlagan dokaz in se ta okoliščina

dokazuje tudi z izpovedjo prič. Zaradi bistvene kršitve določb

postopka in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je bilo

pritožbi prvotožene stranke ugoditi in v odločitvi o premoženjski

škodi za znesek 300.000,00 SIT ter v celotnem obrestnem delu, sodbo

sodišča prve stopnje razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti v

ponovno odločanje (čl. 3544 in 355 ZPP). V novem odločanju bo moralo

sodišče prve stopnje po izvedbi predlaganih dokazov ugotoviti koliko

je tretjetoženec plačal prvotožnici po smrti pok. M. C.. Ponovno pa

bo potrebno glede na navedeno odločiti o zamudnih obrestih.

O stroških postopka

Tožeča stranka pravilno opozarja, da se odločitve o stroških ne da

preizkusiti, saj sodišče ne oceni, kako je prišlo do zaključka, da je

uspeh tožnikov 70 %, niti v kakšni višini je odmerilo pravdne stroške

in kako jih je odmerilo ter v kakšnem delu so posamezne pravdne

stranke dolžne povrnitii pravdne stroške. Tudi sklepa o stroških, s

katerim je sodišče prve stopnje odmerilo stroške tretjetožencu, se ne

da preizkusiti, niti ni sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj mora

tožeča stranka tretjetožniku povrniti vse pravdne stroške, čeprav je

prvo in drugotoženo stranko zastopal isti pooblaščenec.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi čl. 166

ZPP.

 


Zveza:

ZOR člen 154, 201, 154, 201. ZTPDR člen 73, 73.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNzQ3NQ==