VSL sklep I Cp 6421/2005

Jedro

Kadar niso podani pogoji za obvezno prekinitev pravdnega postopka in

je potrebno reševati predhodno vprašanje, lahko sodišče samo o njem

odloča in v takem primeru na podlagi določb ZPP ni mogoče doseči

prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugi

pravdi. Zastavlja se lahko le vprašanje skladnosti take odločitve z

načelom procesne ekonomije.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče v R. je sklenilo, da se sklep, sprejet na glavni

obravnavi dne 15.9.2005 o prekinitvi tega postopka, razveljavi in se

postopek v tej zadevi ne prekine.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Izpodbija ga

iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja in kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno

sodišče sklep spremeni tako, da se postopek v tej zadevi prekine do

pravnomočne odločitve o izbrisni tožbi. Navaja, da je v skladu s

procesnim sklepom vložila izbrisno tožbo in jo predložila v

obravnavani zadevi. Tožeča stranka ni mogla postati lastnica

nepremičnine parcele št. 509/7 k.o. H., iz razlogov, ki so navedeni v

izbrisni tožbi. Če bo tožena stranka z izbrisno tožbo uspela, bo ta

odločitev neposredno vplivala tudi na odločitev v predmetni zadevi.

Zato gre za predhodno vprašanje in bi moral biti postopek prekinjen.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. Predlaga, da se kot

neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, njej pa

prizna tudi pritožbene stroške. Odločitev prvostopenjskega sodišča

šteje kot materialnopravno in procesnopravno povsem pravilno. Navaja,

da je že na prvi pogled jasno, da je izbrisna tožba neutemeljena, ker

jo je vložila neupravičena oseba, in da lastništva tožeče stranke ne

bo izpodbila. Pa tudi, če bi bila utemeljena, to ne bi bil razlog za

prekinitev postopka, saj lahko v pravdi za prenehanje vznemirjanj

tožbeni zahtevek vloži tudi domnevni lastnik.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje res ni ravnalo v skladu z določbami Zakona o

pravdnem postopku (ZPP), ko je svoj sklep, sprejet na glavni

obravnavi dne 15.9.2005, da se pravdni postopek v tej zadevi prekine

zaradi rešitve predhodnega vprašanja v pravdi, ki jo bo sprožila

tožena stranka z vložitvijo tožbe, spremenilo in odločilo, da se

postopek v tej zadevi ne prekine. Sodišče prve stopnje namreč samo

svojih sklepov zoper katere je dopustna pritožba ne bi smelo

razveljaviti, za kar gre v danem primeru, saj o pritožbi zoper sklep,

kadar je dovoljena pritožba po zakonu, odloča le sodišče druge

stopnje. Vendar pa v danem primeru tožena stranka te kršitve

postopka, ki je le relativnega značaja, ne uveljavlja, pritožbeno

sodišče pa nanjo ni dolžno paziti po uradni dolžnosti, ker ne gre za

bistvene kršitve določb postopka po 1, 2, 3, 6, 7,8, 11, 12 in 14

točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

V danem primeru niso podani in se tudi ne zatrjujejo pogoji za

obvezno prekinitev postopka po 205. členu ZPP. Sodišče pa lahko

prekine postopek, med drugim tudi če sklene, da ne bo samo reševalo

predhodnega vprašanja. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zavzelo

stališče, da ni potrebna prekinitev postopka do pravnomočnosti

odločitve o vloženi izbrisni tožbi s strani tožene stranke. Ali so

podane predpostavke za uspeh v pravdi tožeče stranke zaradi

prenehanja vznemirjanj, ki se tičejo lastništva ali domnevnega

lastništva, kar bi sicer lahko bilo predhodno vprašanje, vedno lahko

odloča sodišče samo, ki obravnava zadevo, in če se tako odloči, ni

mogoče na podlagi določb ZPP doseči prekinitve postopka zaradi

rešitve predhodnega vprašanja v drugi pravdi. V takem primeru se

lahko zastavlja le vprašanje skladnosti take odločitve z načelom

procesne ekonomije. Glede na tožbene trditve in zavzeto stališče

tožene stranke v odgovoru na pritožbo pa ni razlogov, da ne bi

sodišče prve stopnje samo ugotovilo, ali je tožeča stranka lastnik

oziroma domnevni lastnik nepremičnine, na kateri zahteva prenehanje

vznemirjanj v smislu 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Pritožbo

tožene stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani

sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške odgovora na

pritožbo, ker stroški v zvezi z njim niso potrebni stroški, ki bi jih

morala povrniti nasprotna stranka, glede na določbo 366. člena ZPP pa

tudi odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 75/2005
• VSL sklep IV Cpg 98/2005
• VSL sklep IV Cpg 80/2005