VSL sklep I Cp 1680/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1680.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50606 |
Datum odločbe: | 01.06.2005 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | zamudna sodba - obrazložitev sodbe |
Jedro
Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,
katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko
podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer
sodbe ni mogoče preizkusiti.
Izrek
Pitožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter
zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo,
da tožniku plača 187.000,00 SIT z obrestmi, zavrnilo pa je njegov
predlog za izdajo začasne odredbe. Z izpodbijanim sklepom pa je prvo
sodišče prvotoženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.
Proti sodbi in posebej proti sklepu vlaga toženka pritožbi. V
pritožbi proti sodbi navaja, da sta po njenem mnenju obe toženki
enotni sospornici, kar pomeni, da se pravdno dejanje, odgovor na
tožbo, ki ga je vložila drugotoženka, v svojih učinkih razteza tudi
na prvotoženko. Sicer pa je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove
le do višine vrednosti podedovanega premoženja, če pa je več dedičev,
so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, vsak le do višine
vrednosti svojega dednega deleža. Prvotoženka je podedovala le
polovico zapuščine in je torej odgovorna le do polovice dolga, če bi
ga tožnik v tem postopku res izkazal. Ker se bo postopek proti
drugotoženki nadaljeval, lahko pride do situacije, da bo imel tožnik
dva izvršilna naslova za isto terjatev. V zvezi s stroškovno
določitvijo pa prvotoženka le to izpodbija zato, ker še ni znan
rezultat v zvezi z odločitvijo o glavni stvari, glede na to, da je
proti zamudni sodbi vložila pravočasno pritožbo. Predlaga še taksno
oprostitev.
Pritožbi sta utemeljeni.
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo proti prvotoženki zato,
ker le ta v zakonsko določenem roku ni vložila odgovora na tožbo in
ker naj bi utemeljenost tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki so
navedena v tožbi, ta pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je
predložila sama tožeča stranka. Skratka sodišče prve stopnje je
ugotovilo, da naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne
sodbe iz 318. člena ZPP. Pri tem pa prvo sodišče svoje ugotovitve, da
utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v
tožbi, ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi le
prepisalo določbo 318. člena ZPP. Vendar pa ima toženec pravico
izpodbijati zamudno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov izvzemši
zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za
izpodbojni razlog zmotne uporabe materialnega prava mora pritožnik
vedeti, katero pravno normo je sodišče uporabilo, da bi lahko
pretehtal, ali je uporabilo pravo normo in ali jo je pravilno
uporabilo. Pri tem pa mora vedeti, katera dejstva je sodišče štelo
kot pravno relevantna. Sodišče mora torej zamudno sodbo utemeljiti
enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi in mu je
prihranjeno le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi
mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna
dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje
odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Tega iz prvostopne
sodbe ni razvidno, pritožbeno sodišče pa nima pooblastila, da bi samo
saniralo takšno kršitev, torej pomanjkljivo obrazložitev, kar
predstavlja pritožbeni razlog iz 14. točke 2. odstavka 339. člena
ZPP. Ker torej prvostopne sodbe zaradi pomanjkljivih razlogov ni
mogoče preizkusiti, jo je treba razveljaviti in zadevo vrniti prvemu
sodišču, da ponovno, če oceni da so izpolnjeni pogoji, izda zamudno
sodbo in jo ustrezno utemelji. Glede na spredaj navedeno stališče
glede pomanjkljive obrazložitve zamudne sodbe in nemožnosti
pritožbenega sodišča, da samo nadomesti pomanjkljive prvostopne
razloge (enako stališče izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS pod
opr. št. II Ips 295/2003) pritožbeno sodišče ni posebej obravnavalo
pritožbenih izvajanj, ker bi z opredeljevanjem do pritožbenih stališč
zavzelo stališče do vprašanja sklepčnosti tožbenega zahtevka, kar pa
je primarno stvar obrazložitve prvostopnega sodišča. V posledici
razveljavitve izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče moralo
ugoditi tudi pritožbi proti sklepu o stroških, ker je odločitev o
stroških postopka vezana na odločitev o tožbenem zahtevku iz zamudne
sodbe.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009