VSL sklep II Cp 3964/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.3964.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50962 |
Datum odločbe: | 05.10.2005 |
Področje: | obligacijsko pravo |
Institut: | prodajna pogodba - stroški postopka |
Jedro
Tožnik meni, da glede na določbo 158. člena ZPP ni dolžan plačati
toženki stroškov pravdnega postopka, saj je tožbo umaknil potem, ko
je toženka njegov tožbeni zahtevek izpolnila. Sodišče prve stopnje je
pravilno zaključilo, da tožba v tej zadevi ni bila potrebna, da je
toženka sklenila s tožnikom prodajno pogodbo za parceli št. 199/13 in
196/8 k.o. R. na podlagi javnega zbiranja ponudb in ne zaradi vložene
tožbe, tožnik pa je zato dolžan plačatu toženki stroške tega
pravdnega postopka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in odredbo v 1. točki
izreka odločilo, da se pravdni postopek glede primarnega in
podrejenega zahtevka zaradi umika tožbe ustavi, v 2. točki izreka je
odločilo, da se začasna odredba, s katero je bilo toženki prepovedano
razpolagati in obremenjevati nepremičnino parc. št. 199/13 (v izreku
izpodbijane sodbe je pomotoma navedeno 199/12) in 196/8, obe k.o. R.
razveljavi in odredilo zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v
R., da po pravnomočnosti sklepa izbriše zaznambo začasne odredbe, v
3. točki izreka pa je odločilo, da je tožnik dolžan toženki plačati
46.016,80 SIT, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi
obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila ter da
svoje pravdne stroške nosi sama.
Zoper 3. točko izreka navedenega sklepa se je pritožil tožnik. V
pritožbi navaja, da je bila tožba potrebna, saj je do izpolnitve
zahtevka s strani toženke prišlo šele po vložitvi tožbe, sodišče prve
stopnje pa je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko
je zaključilo, da je toženka sklenila s tožnikom prodajno pogodbo na
podlagi prijave na javni razpis in ne zaradi vložene tožbe. Ker je
sodišče prve stopnje odločilo, da je bila tožba preuranjena, je
podana kršitev materialnega prava. Meni, da sodišče prve stopnje
zmotno ugotovilo dejansko stanje tudi s tem, ko je ugotovilo, da je
šlo glede na to, da je bilo javno zbiranje ponudb objavljeno le v
Uradnem listu RS, ne pa tudi v krajevnem glasilu, za zaprti tip
zbiranja ponudb in s tem, ko je ugotovilo, da je toženka tožnika o
javnem razpisu obvestila. Ker se sodišče prve stopnje do navedb
tožnika o tem, da predmetni parceli predstavljata funkcionalno
zemljišče k tožnikovi parceli in je zato toženka dolžna z njim
skleniti prodajno pogodbo, ni opredelilo, je podana bistvena kršitev
določb pravdnega postopka. Pravi, da javni razpis za sklenitev
vtoževane prodajne pogodbe ni bil potreben, saj je bila ena od obeh
parcel ocenjena na manj kot 2,000.000,00 SIT, prav tako pa tudi ne
zato, ker je šlo za funkcionalno zemljišče. Nikoli ni bilo govora, da
bo toženka objavila javno zbiranje ponudb za predmetno nepremičnino,
na vprašanje tožnika, kdaj bodo podpisali ustrezno listino, pa je
odgovorila, da jo še pripravlja. Toženka tožnika o javnem zbiranju
ponudb ni obvestila, zanj je zvedel slučajno od prijateljev. Ker je
javni razpis objavila le v Uradnem listu RS in ne v krajevnem
glasilu, je hotela nasprotno, da tožnik za javno zbiranje ponudb ne
bi zvedel, saj je imela za nakup tega zemljišča že drugega ponudnika.
Ker je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri tem za
zbiranje ponudb zaprtega tipa, kar je v nasprotju s stališčem, da je
bila toženka dolžna objaviti javno zbiranje ponudb, je bistveno
kršilo določbe postopka, saj je obrazložitev v odločilnih dejstvih
sama s seboj v nasprotju. Ker se sodišče prve stopnje o teh
okoliščinah ni opredelilo, sklep nima razlogov. Pravi, da je bila
tožba potrebna za primer, če bi se na razpis prijavil kak drug
kandidat z boljšo ponudbo in bi toženka njegovo ponudbo sprejela.
Potrebna je bila tudi, ker tožnik na nekajkratno zahtevo toženki, naj
se izjasni, ali pušča javno zbiranje ponudb v veljavi ali ga
razveljavlja, ni dobila nikakršnega odgovora vse dokler od toženke ni
dobil v podpis pogodbe za odkup predmetnih parcel. Ker je bila tožba
potrebna in ni bila preuranjena, je toženka dolžna tožniku plačati
vse stroške postopka. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da
izpodbijani sklep in odredbo v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno
pa razveljavi in prvostopnemu sodišču vrne v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik meni, da glede na določbo 158. člena ZPP (Zakon o pravdnem
postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) ni
dolžan plačati toženki stroškov pravdnega postopka, saj je tožbo
umaknil potem, ko je toženka njegov tožbeni zahtevek izpolnila.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno
zaključilo, da tožba v tej zadevi ni bila potrebna, da je toženka
sklenila s tožnikom prodajno pogodbo za parceli št. 199/13 in 196/8
k.o. R. na podlagi javnega zbiranja ponudb in ne zaradi vložene
tožbe, tožnik pa je zato dolžan plačatu toženki stroške tega
pravdnega postopka. Do sklenitve prodajne pogodbe med pravdnima
strankama za parc. št. 199/13 in 196/8 k.o. R. tako ni prišlo zaradi
tožbe vložene v tej zadevi, ampak zaradi javnega zbiranja ponudb za
odkup navedenih parcel, ki ga je toženka objavila v Uradnem listu RS
dne 9.4.2004, torej prej kot je tožnik vložil v tej zadevi tožbo (dne
23.4.2004). Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da je bila
tožba potrebna zato, ker bi lahko na podlagi objave javnega zbiranja
ponudbo toženki dal ponudbo za odkup predmetnih parceli še kakšen
drug ponudnik, s katerim bi nato toženka tudi sklenila prodajno
pogodbo. V času vložitve tožbe, ko je rok za dajanje ponudb še tekel,
je to sicer bila ena od možnosti, vendar pa je po drugi strani objava
javnega zbiranja ponudb tudi pritožniku omogočala dajanje ponudb pod
enakimi pogoji in ga zato ni izključevala kot potencialnega ponudnika
in kupca. Tožnik tako v teku roka za zbiranje ponudb še ni imel
razloga za vložitev tožbe in tožba ni bila potrebna. Pri tem je
potrebno dodati, da tudi če toženka s tožnikom na podlagi javnega
zbiranja ponudb ne bi sklenila prodajne pogodbe za predmetni parceli
in tožnik zato ne bi umaknil tožbe, tožnik s tožbo ne bi uspel.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da s tem, ko je toženka
tožnika dne 5.11.2003 pozvala, naj se izjasni ali želi odkupiti
predmetni parceli in s tem, ko je tožnik z dopisom z dne 11.11.2003
toženki sporočil, da je zainteresiran za nakup, še ni bila sklenjena
prodajna pogodba med pravdnima strankama. Toženka je bila pri
sklepanju prodajne pogodbe dolžna upoštevati določbe Uredbe o
pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem
države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003 in 77/2003). Za
predmetni nepremičnin je bila na podlagi te uredbe dolžna objaviti
javno zbiranje ponudb. Neposredno pogodbo za predmetni parceli bi
lahko s tožnikom sklenila le, če bi njuna vrednost ne presegala
2,000.000,00 SIT (6. točka 1. odst. 52. člena navedene uredbe).
Vrednost predmetnih nepremičnin pa je znašala 4,287.278,00 SIT. Tudi
ostale pritožbene navedbe niso utemeljene. Ugotovitve
prvostopenjskega sodišča o tem, da je toženka tožnika obvestila o
objavi javnega zbiranja ponudb in da je šlo za "zaprti tip" zbiranja
ponudb, za samo odločitev niso relevantne. Sodišče prve stopnje s tem
ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, prav tako pa ne tudi
zato, ker naj se ne bi opredelilo do navedb toženke o tem, da sta
predmetni parceli funkcionalno zemljišče k tožnikovi parceli in da je
tožena stranka zato dolžna z njim skleniti prodajno pogodbo. Sodišče
prve stopnje je jasno obrazložilo, da je do sklenitve prodajne
pogodbe med pravdnima strankama prišlo na podlagi objave javnega
zbiranja ponudb, na katero se je kot edini ponudnik prijavil tožnik,
in ne zaradi tožbe tožnika, torej ne iz razlogov, na katerih je
tožnik utemeljeval svoja zahtevka. K temu gre še dodati, da bi bilo
potrebno podrejeni zahtevek tožnika zavrniti tudi, če bi izkazal, da
sta predmetni parceli res funkcionalno zemljišče k njegovi parceli,
saj ni pravne podlage, po kateri bi bila toženka zaradi tega dolžna
za ti dve parceli skleniti s tožnikom prodajno pogodbo. Ker tako niso
podani razlogi, iz katerih pritožnik izpodbija prvostopenjsko sodbo,
niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti
(2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno
sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot
neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa
potrdilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009