VSL sodba II Cp 564/05

Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju

Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do

Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o

zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je

napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni

sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1.

odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo

zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst.

1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni

zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne

tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 649.000,00 SIT in ji

povrniti pravdne stroške, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 15 dneh, da ne

bo izvršbe. "

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo zavrnilo ugovor

pasivne legitimacije tožene stranke in s tem posledično njen ugovor,

da ni odgovorna za škodo, nastalo tožeči stranki. Odločitev o

pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo.

Proti sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena

stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne,

podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka ni zavarovalna

organizacija, ki opravlja obvezno zavarovanje proti avtomobilski

odgovornosti. To so samo njene članice (zavarovalnice), ki so

ustanovile toženo stranko.

Pritožba je utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

vozilo, registrirano v bivši republiki SFRJ M. in zavarovano pri

Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju Republike Slovenije

povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do Republike Slovenije ni

imelo veljavne mednarodne listine o zavarovanju proti avtomobilski

odgovornosti. Vozilo je torej treba šteti za nezavarovano. Za

povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik

oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti,

veljajo določbe 99. člena Zakona o temeljih sistema premoženjskega in

osebnega zavarovanja (Ur.list SFRJ, št. 17/90 in 82/90, v

nadaljevanju ZTSPOZ). Oškodovanec, ki mu je škoda povzročena z

uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval

proti avtomobilski odgovornosti, ima pravico zahtevati odškodnino od

zavarovalne organizacije, ki opravlja obvezno zavarovanje proti

avtomobilski odgovornosti in ima sedež na območju republike oziroma

avtonomne pokrajine, na katerem je nastala škoda (1. odst. 99. člena

ZTSPOZ).

Materialnopravno pa je napačen nadaljnji zaključek sodišča prve

stopnje v izpodbijani vmesni sodbi, da je tožena stranka zavarovalna

organizacija v smislu 1. odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne

organizacije opravljajo zavarovanje premoženja in oseb ter druge

zavarovalne posle (1. odst. 1. člena ZTSPOZ). Zavarovalni posli so

sklepanje in izpolnjevanje pogodb o premoženjskem in osebnem

zavarovanju in pogodb o pozavarovanju ter posli pri izvajanju ukrepov

za preprečevanje in odpravljanje rizikov, ki ogrožajo zavarovano

premoženje in osebe. Drugi zavarovalni posli pa so posredovanje in

zastopanje pri zavarovanju, snemanje rizikov, snemanje in ocena

škode, pravna pomoč ter druge intelektualne in tehnične storitve v

zvezi z zavarovalnimi posli (2. člen ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma

njen pravni prednik S. ni zavarovalna organizacija, niti ni to bil v

času škodnega dogodka. ZTSPOZ je tako v 81. členu določal, da

Jugoslovanski zavarovalni biro ustanovijo zavarovalne organizacije,

opravlja pa posle, predvidene z mednarodnimi sporazumi o zavarovanju

uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti.

Predstavlja jugoslovanske zavarovalne organizacije v mednarodnih

zavarovalnih organizacijah v zvezi s posli iz 2. odst. 81. člena

ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije lahko v skladu s 4. odst. 41. člena

ZTSPOZ s pogodbo zaupajo biroju opravljanje določenih zadev skupnega

in splošnega pomena za zavarovanje (statistika, zbiranje informacij,

razvoj zavarovanja, strokovno usposabljanje kadrov, aktuarstvo in

druge zadeve).

Ker tožena stranka ni zavarovalna organizacija, za škode, povzročene

z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval

proti avtomobilski odgovornosti, pa odgovarjajo le zavarovalne

organizacije, je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke

utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano

sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine

649.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo (4. točka

358. člena Zakona o pravdnem postopku).

Stroškovni izrek je odpadel, ker tožena stranka stroškov ni

zaznamovala ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 148/2001
• VSL sklep II Cp 1561/99
• VSK sodba Cp 376/96