VSL sodba II Cp 2366/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.2366.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50958 |
Datum odločbe: | 12.10.2005 |
Področje: | ODŠKODNINSKO PRAVO |
Institut: | odškodnina - stroški postopka |
Jedro
Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči
stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je
tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne 27.1.1999, je
sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je
odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le
64,66% materialne škode.
Ker bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke
in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka
zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega
zneska za nematerialno škodo, je tožeča stranka upravičena do
povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v
delu, ki se nanaša na višino materialne škode tožnika (predzadnja in
zadnja vrstica prvega odstavka izreka), tako da je tožena stranka
dolžna plačati tožeči stranki poleg že dosojene odškodnine še
odškodnino v znesku 27.918,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
29.6.2000 dalje do plačila, ter v delu, ki se nanaša na pravdne
stroške (tretji odstavek izreka), tako, da je tožena stranka dolžna
plačati tožeči stranki poleg že dosojenih stroškov pravdnega postopka
še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka, z zakonitimi zamudnimi
obrestmi od 27.1.2005 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. V
preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v
izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi, tako da se sodba v celoti
glasi:
" Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku
1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe
28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane
obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005
pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in
79.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do
plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.
V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne
stroške v znesku 384.220,59 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
27.1.2005 do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo."
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 34.410,00 SIT
stroškov pritožbenega postopka, z zakonitimi zamudnimim obrestmi od
12.10.2005 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena
stranka Z. d.d., dolžna plačati tožniku T. G., odškodnino v znesku
1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe
28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane
obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005
pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in
51.081,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do
plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V ostalem je tožbeni zahtevek
zavrnilo ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči
stranki njene pravdne stroške v znesku 343.886,19 SIT z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v
15 dneh, pod izvršbo.
Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi
pravi, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno priznalo gmotno
škodo iz naslova plačila M. le v višini 64 %, kar je za 27.918,60 SIT
premalo. Sodišče prve stopnje bi moralo materialno škodo priznati v
celoti, to je v znesku 79.000,00 SIT. Prav tako bi moralo priznati
povračilo stroškov izvedenca v celotni višini, to je v znesku
114.132,42 SIT, in ne le glede na uspeh, kot je to storilo pri
ostalih stroških. Sodišče prve stopnje je zato iz tega naslova
pritožniku dosodilo za 40.334,40 SIT premalo stroškov. Sodišče prve
stopnje je tudi napačno obračunalo višino DDV, saj ga je obračunalo
od višine 100% stroškov, ne pa le od višine priznanih stroškov.
Tožnik bo moral zato sedaj plačati 61.050,00 SIT DDV, čeprav bo dobil
od tožene stranke povrnjenega le 64,66 % tega zneska. Tako bo plačal
za 21.575,07 SIT več DDV kot pa ga bo dobil povrnjenega od tožene
stranke. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi
ugodi, da v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje
spremeni tako, da mu prizna gmotno škodo v celoti in stroške
izvedenca v celoti ter pravilno ugotovi višino DDV, tožniku pa prizna
tudi pritožbene stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva
izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila, podrejeno pa da
napadeni del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v
ponovno obravnavo in odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški
nadaljnji pravdni stroški.
Pritožba je delno utemeljena.
Tožeča stranka utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v
zvezi z odškodnino, dosojeno za materialno škodo. Tožeča stranka je v
tej zadevi zahtevala poleg plačila odškodnine za nematerialno škodo
tudi plačilo odškodnine za materialno škodo v višini 79.000,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila tega zneska M. za
opravljeni zdravstveni pregled. Prvostopenjsko sodišče je v
obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bila ta
zdravstvena storitev potrebna. Napačno pa je zaključilo, da je tožeča
stranka upravičena le do povračila 64,66 % zneska, ki ga je za to
storitev plačala. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da
navedeni odstotek predstavlja sorazmerje med višino dosojene
odškodnine za nematerialno škodo v znesku 1.648.848,63 SIT in višino
zahtevka tožeče stranke za povračilo nematerialne škode v višini
2,550.000,00 SIT. Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama
ni sporen, tožeči stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za
vso škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne
27.1.1999, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo
s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči
stranki le 64,66% materialne škode. Znesek 79.000,00 SIT, ki
predstavlja materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala kot
posledica navedene prometne nezgode, je zato tožena stranka dolžna
plačati tožeči v celoti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem
delu ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na materialno
škodo na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP (Zakon o pravdnem
postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004)
spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki
poleg dosojene odškodnine še znesek 27.918,60 SIT z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod
izvršbo.
Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na povrnitev
stroškov izvedenca medicinske stroke. Iz izpodbijane sodbe sodišča
prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka za izvedenca medicinske
stroke plačala znesek 114.132,42 SIT, sodišče prve stopnje pa ji je
priznalo povračilo le 64,66% teh stroškov. Navedeni znesek
predstavlja stroške pravdnega postopka, do povrnitve katerih je
stranka, glede na določbo 2. odst. 154. člena ZPP, praviloma
upravičena sorazmerno svojemu uspehu v pravdi. Vendar pa pritožbeno
sodišče ugotavlja, da bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca
medicinske stroke in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi
tožeča stranka zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini
dosojenega zneska za nematerialno škodo in da je zato tožeča stranka
upravičena do povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na
uspeh v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tudi v tem delu
ugodilo, in odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka na
podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je toženi stranki
naložilo v plačilo še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve
stopnje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.
V preostalem je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče na
podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in sodbo sodišča
prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo.
Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje napačno
obračunalo DDV, ker bo tožena stranka tako tožeči stranki povrnila le
del plačanega DDV, so neutemeljene. Znesek 61.050,00 SIT iz naslova
DDV predstavlja del stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, do
povračila katerih pa je tožeča stranka glede na določbo 2. odst. 154.
člena ZPP upravičena le sorazmerno uspehu v tej pravdi.
Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, s tem pa je s svojim
zahtevkom uspela v večjem deležu kot je to ugotovilo sodišče prve
stopnje (64,66%), in sicer v deležu 72,5 %. Od zahtevanih
3,200.000,00 SIT iz naslova nematerialne škode in 80.000,00 SIT iz
naslova materialne škode, skupaj 3,280.000,00 SIT, ji je sodišče
dosodilo znesek 1,648.848,63 SIT iz naslova nematerialne škode in
znesek 79.000,00 SIT iz naslova materialne škode, skupaj 1,727.848,63
SIT. Ker je tožena stranka po vložitvi tožbe tožeči stranki plačala
znesek 650.000,00 SIT, tožeča stranka pa je nato v tem delu delno
umaknila zahtevek, je glede na določbo 1. odst. 158. člena ZPP
potrebno šteti, da je tožeča stranka uspela tudi s tem delom
zahtevka. Skupaj ji bo torej tožena stranka plačala 2,377.848,63 SIT,
to je 72,5 % od zahtevanih 3,280.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče
nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, poleg zneska
114.132,42 SIT, ki ga je tožeča stranka plačala za izvedenca
medicinske stroke in je do njegove povrnitve upravičena v celoti,
priznalo tožeči stranki skupaj 436.405,00 SIT stroškov pravdnega
postopka (2775 točk za odvetniške storitve, 2% materialnih stroškov,
znesek 61.050,00 SIT iz naslova DDV in znesek 64.000,00 SIT sodnih
taks). Tožeča stranka je glede na večji uspeh v tej pravdi upravičena
do povračila 72,5 % od tega zneska, to je do 316.393,63 SIT, ob
pobotanju tega zneska s stroški prvostopenjskega postopka tožene
stranke v višini 4.400,00 SIT (to je 27,5 % od toženi stranki
priznanih 16.000,00 SIT stroškov prvostopenjskega postopka) pa je
tožeča stranka upravičena do povračila 311.993,63 SIT stroškov
prvostopenjskega postopka. Ker je sodišče prve stopnje v tretjem
odstavku izpodbijane sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna
plačati tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v višjem
znesku, to je v znesku 343.886,19 SIT, pritožbeno sodišče ni
spremenilo izreka o stroških postopka iz tretjega odstavka
izpodbijane sodbe (razen glede stroškov izvedenca medicinske stroke)
v skladu z gornjimi ugotovitvami, saj bi bilo to v škodo tožeči
stranki, ki se je edina pritožila zoper izpodbijano sodbo (359. člen
ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
Pritožbeno sodišče je na podlagi določb 1. in 2. odst. 165. člena v
zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna
tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka,
sorazmerno z njenim uspehom s pritožbo. Tožeča stranka je s pritožbo
uspela v 75,98% (od s pritožbo zahtevanih skupaj 89.828,07 SIT ji je
pritožbeno sodišče dosodilo skupaj še 68.253,00 SIT). Pritožbeno
sodišče je tožeči stranki priznalo zahtevane stroške za sestavo
pritožbe v višini 150 točk (po 1. točki tar. št. 21 v zvezi s 1.
točko tar. št. 18 Odvetniške tarife) ter glede na določbo 4. točke
tar. št. 39 Odvetniške tarife le še 20 točk od zahtevanih 50 točk za
poročilo stranki. Ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke
(110 SIT), 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV in 22.400,00 SIT
stroškov sodne takse za pritožbo je pritožbeno sodišče tožeči stranki
priznalo skupaj 45.288,80 SIT pritožbenih stroškov. Tožnik je glede
na uspeh s pritožbo upravičen le do povrnitve 75,98% tega zneska, to
je do 34.410,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo
dvakrat po 100 točk za pregled sodb sodišča prve in druge stopnje,
saj so ta opravila že vključena v sestavo pritožbe.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009