VSL sodba II Cp 2366/2005

Jedro

Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči

stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je

tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne 27.1.1999, je

sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je

odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le

64,66% materialne škode.

Ker bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke

in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka

zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega

zneska za nematerialno škodo, je tožeča stranka upravičena do

povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v

delu, ki se nanaša na višino materialne škode tožnika (predzadnja in

zadnja vrstica prvega odstavka izreka), tako da je tožena stranka

dolžna plačati tožeči stranki poleg že dosojene odškodnine še

odškodnino v znesku 27.918,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

29.6.2000 dalje do plačila, ter v delu, ki se nanaša na pravdne

stroške (tretji odstavek izreka), tako, da je tožena stranka dolžna

plačati tožeči stranki poleg že dosojenih stroškov pravdnega postopka

še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka, z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od 27.1.2005 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. V

preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v

izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi, tako da se sodba v celoti

glasi:

" Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku

1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe

28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane

obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005

pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in

79.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do

plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne

stroške v znesku 384.220,59 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

27.1.2005 do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo."

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 34.410,00 SIT

stroškov pritožbenega postopka, z zakonitimi zamudnimim obrestmi od

12.10.2005 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena

stranka Z. d.d., dolžna plačati tožniku T. G., odškodnino v znesku

1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe

28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane

obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005

pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in

51.081,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do

plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V ostalem je tožbeni zahtevek

zavrnilo ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči

stranki njene pravdne stroške v znesku 343.886,19 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v

15 dneh, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi

pravi, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno priznalo gmotno

škodo iz naslova plačila M. le v višini 64 %, kar je za 27.918,60 SIT

premalo. Sodišče prve stopnje bi moralo materialno škodo priznati v

celoti, to je v znesku 79.000,00 SIT. Prav tako bi moralo priznati

povračilo stroškov izvedenca v celotni višini, to je v znesku

114.132,42 SIT, in ne le glede na uspeh, kot je to storilo pri

ostalih stroških. Sodišče prve stopnje je zato iz tega naslova

pritožniku dosodilo za 40.334,40 SIT premalo stroškov. Sodišče prve

stopnje je tudi napačno obračunalo višino DDV, saj ga je obračunalo

od višine 100% stroškov, ne pa le od višine priznanih stroškov.

Tožnik bo moral zato sedaj plačati 61.050,00 SIT DDV, čeprav bo dobil

od tožene stranke povrnjenega le 64,66 % tega zneska. Tako bo plačal

za 21.575,07 SIT več DDV kot pa ga bo dobil povrnjenega od tožene

stranke. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi

ugodi, da v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje

spremeni tako, da mu prizna gmotno škodo v celoti in stroške

izvedenca v celoti ter pravilno ugotovi višino DDV, tožniku pa prizna

tudi pritožbene stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila, podrejeno pa da

napadeni del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v

ponovno obravnavo in odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški

nadaljnji pravdni stroški.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v

zvezi z odškodnino, dosojeno za materialno škodo. Tožeča stranka je v

tej zadevi zahtevala poleg plačila odškodnine za nematerialno škodo

tudi plačilo odškodnine za materialno škodo v višini 79.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila tega zneska M. za

opravljeni zdravstveni pregled. Prvostopenjsko sodišče je v

obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bila ta

zdravstvena storitev potrebna. Napačno pa je zaključilo, da je tožeča

stranka upravičena le do povračila 64,66 % zneska, ki ga je za to

storitev plačala. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da

navedeni odstotek predstavlja sorazmerje med višino dosojene

odškodnine za nematerialno škodo v znesku 1.648.848,63 SIT in višino

zahtevka tožeče stranke za povračilo nematerialne škode v višini

2,550.000,00 SIT. Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama

ni sporen, tožeči stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za

vso škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne

27.1.1999, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo

s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči

stranki le 64,66% materialne škode. Znesek 79.000,00 SIT, ki

predstavlja materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala kot

posledica navedene prometne nezgode, je zato tožena stranka dolžna

plačati tožeči v celoti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem

delu ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na materialno

škodo na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP (Zakon o pravdnem

postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004)

spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki

poleg dosojene odškodnine še znesek 27.918,60 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod

izvršbo.

Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na povrnitev

stroškov izvedenca medicinske stroke. Iz izpodbijane sodbe sodišča

prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka za izvedenca medicinske

stroke plačala znesek 114.132,42 SIT, sodišče prve stopnje pa ji je

priznalo povračilo le 64,66% teh stroškov. Navedeni znesek

predstavlja stroške pravdnega postopka, do povrnitve katerih je

stranka, glede na določbo 2. odst. 154. člena ZPP, praviloma

upravičena sorazmerno svojemu uspehu v pravdi. Vendar pa pritožbeno

sodišče ugotavlja, da bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca

medicinske stroke in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi

tožeča stranka zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini

dosojenega zneska za nematerialno škodo in da je zato tožeča stranka

upravičena do povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na

uspeh v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tudi v tem delu

ugodilo, in odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka na

podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je toženi stranki

naložilo v plačilo še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve

stopnje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

V preostalem je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče na

podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in sodbo sodišča

prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo.

Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje napačno

obračunalo DDV, ker bo tožena stranka tako tožeči stranki povrnila le

del plačanega DDV, so neutemeljene. Znesek 61.050,00 SIT iz naslova

DDV predstavlja del stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, do

povračila katerih pa je tožeča stranka glede na določbo 2. odst. 154.

člena ZPP upravičena le sorazmerno uspehu v tej pravdi.

Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, s tem pa je s svojim

zahtevkom uspela v večjem deležu kot je to ugotovilo sodišče prve

stopnje (64,66%), in sicer v deležu 72,5 %. Od zahtevanih

3,200.000,00 SIT iz naslova nematerialne škode in 80.000,00 SIT iz

naslova materialne škode, skupaj 3,280.000,00 SIT, ji je sodišče

dosodilo znesek 1,648.848,63 SIT iz naslova nematerialne škode in

znesek 79.000,00 SIT iz naslova materialne škode, skupaj 1,727.848,63

SIT. Ker je tožena stranka po vložitvi tožbe tožeči stranki plačala

znesek 650.000,00 SIT, tožeča stranka pa je nato v tem delu delno

umaknila zahtevek, je glede na določbo 1. odst. 158. člena ZPP

potrebno šteti, da je tožeča stranka uspela tudi s tem delom

zahtevka. Skupaj ji bo torej tožena stranka plačala 2,377.848,63 SIT,

to je 72,5 % od zahtevanih 3,280.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče

nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, poleg zneska

114.132,42 SIT, ki ga je tožeča stranka plačala za izvedenca

medicinske stroke in je do njegove povrnitve upravičena v celoti,

priznalo tožeči stranki skupaj 436.405,00 SIT stroškov pravdnega

postopka (2775 točk za odvetniške storitve, 2% materialnih stroškov,

znesek 61.050,00 SIT iz naslova DDV in znesek 64.000,00 SIT sodnih

taks). Tožeča stranka je glede na večji uspeh v tej pravdi upravičena

do povračila 72,5 % od tega zneska, to je do 316.393,63 SIT, ob

pobotanju tega zneska s stroški prvostopenjskega postopka tožene

stranke v višini 4.400,00 SIT (to je 27,5 % od toženi stranki

priznanih 16.000,00 SIT stroškov prvostopenjskega postopka) pa je

tožeča stranka upravičena do povračila 311.993,63 SIT stroškov

prvostopenjskega postopka. Ker je sodišče prve stopnje v tretjem

odstavku izpodbijane sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna

plačati tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v višjem

znesku, to je v znesku 343.886,19 SIT, pritožbeno sodišče ni

spremenilo izreka o stroških postopka iz tretjega odstavka

izpodbijane sodbe (razen glede stroškov izvedenca medicinske stroke)

v skladu z gornjimi ugotovitvami, saj bi bilo to v škodo tožeči

stranki, ki se je edina pritožila zoper izpodbijano sodbo (359. člen

ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Pritožbeno sodišče je na podlagi določb 1. in 2. odst. 165. člena v

zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna

tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka,

sorazmerno z njenim uspehom s pritožbo. Tožeča stranka je s pritožbo

uspela v 75,98% (od s pritožbo zahtevanih skupaj 89.828,07 SIT ji je

pritožbeno sodišče dosodilo skupaj še 68.253,00 SIT). Pritožbeno

sodišče je tožeči stranki priznalo zahtevane stroške za sestavo

pritožbe v višini 150 točk (po 1. točki tar. št. 21 v zvezi s 1.

točko tar. št. 18 Odvetniške tarife) ter glede na določbo 4. točke

tar. št. 39 Odvetniške tarife le še 20 točk od zahtevanih 50 točk za

poročilo stranki. Ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke

(110 SIT), 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV in 22.400,00 SIT

stroškov sodne takse za pritožbo je pritožbeno sodišče tožeči stranki

priznalo skupaj 45.288,80 SIT pritožbenih stroškov. Tožnik je glede

na uspeh s pritožbo upravičen le do povrnitve 75,98% tega zneska, to

je do 34.410,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo

dvakrat po 100 točk za pregled sodb sodišča prve in druge stopnje,

saj so ta opravila že vključena v sestavo pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1160/2005
• VDS sklep Pdp 377/2004
• VDS sklep Pdp 889/2004