<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 1583/2004

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1583.2004
Evidenčna številka:VSL50553
Datum odločbe:13.04.2005
Področje:zavarovalno pravo
Institut:regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo

Jedro

Toženec bi v tej regresni pravdi lahko podal vse ugovore, ki bi jih

imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je višina izplačane

odškodnine oškodovancu, ki jo je dokumentirano izkazala tožeča

stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem postopku kakšnega

dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o previsoko izplačani

odškodnini ni dokazal.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v

veljavi plačilni nalog Okrajnega sodišča v L. z dne 20.8.1998, opr.

št. I Pl 872/98, in tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne

nadaljnje pravdne stroške v znesku 12.160,00 SIT s pripadki. S

plačilnim nalogom je bilo tožencu naloženo plačilo zneska 268.253,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 230.631,00 SIT od

5.7.1996 dalje ter od zneska 37.621,60 SIT od 15.7.1996 dalje.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, uveljavlja pritožbena razloga zmotne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter

sodišču druge stopnje predlaga spremembo sodbe z vrnitvijo tožbenega

zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev. Navaja, da ga tožeča

stranka ni nikoli pozvala, da bi se izjasnil o eventuelnem izplačilu

odškodnine drugim oškodovancem s prometno nesrečo, katere

povzročitelj je bil sam. Tako toženca ni obvestila, da sme vzeti

totalno poškodovano vozilo, in ga popraviti. Toženec je že na kraju

samem škodo osporaval.

Pritožba ni utemeljena.

V tem postopku aktivna in pasivna legitimacija nista sporni, saj ni

sporno, da je tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino za

škodo, ki jo je z nezavarovanim vozilom povzročil toženec, niti ni

sporno, da je tožeča stranka upravičena na pravni podlagi 41. člena

Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, Uradni list RS, št. 70/94,

izterjati izplačano odškodnino od toženca. Zmotno pa je pravno

naziranje pritožnika, da bi tožeča stranka morala pred izplačilom

odškodnine oškodovancu Z. o višini škode obvestiti toženca, saj v

materialnem pravu za to obvestilo oziroma soglasje ni prav nobene

podlage. Pač pa bi toženec v tej regresni pravdi lahko podal vse

ugovore, ki bi jih imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je

višina izplačane odškodnine oškodovancu Z., ki jo je dokumentirano

izkazala tožeča stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem

postopku kakšnega dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o

previsoko izplačani odškodnini, ki ga ponavlja tudi v pritožbi, ni

dokazal. Sicer delno nejasne pritožbene trditve o tem, da tožeča

stranka toženca ni obvestila o prevzemu vozila, predstavljajo

nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 337. člena ZPP in že iz tega

razloga v pritožbenem postopku niso upoštevne.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo

in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. člena ZPP.

 


Zveza:

ZOZP člen 41, 41.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjc1OQ==