VSL sodba I Cp 1583/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1583.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50553 |
Datum odločbe: | 13.04.2005 |
Področje: | zavarovalno pravo |
Institut: | regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo |
Jedro
Toženec bi v tej regresni pravdi lahko podal vse ugovore, ki bi jih
imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je višina izplačane
odškodnine oškodovancu, ki jo je dokumentirano izkazala tožeča
stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem postopku kakšnega
dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o previsoko izplačani
odškodnini ni dokazal.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v
veljavi plačilni nalog Okrajnega sodišča v L. z dne 20.8.1998, opr.
št. I Pl 872/98, in tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne
nadaljnje pravdne stroške v znesku 12.160,00 SIT s pripadki. S
plačilnim nalogom je bilo tožencu naloženo plačilo zneska 268.253,00
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 230.631,00 SIT od
5.7.1996 dalje ter od zneska 37.621,60 SIT od 15.7.1996 dalje.
Proti sodbi se pritožuje tožnik, uveljavlja pritožbena razloga zmotne
ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter
sodišču druge stopnje predlaga spremembo sodbe z vrnitvijo tožbenega
zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev. Navaja, da ga tožeča
stranka ni nikoli pozvala, da bi se izjasnil o eventuelnem izplačilu
odškodnine drugim oškodovancem s prometno nesrečo, katere
povzročitelj je bil sam. Tako toženca ni obvestila, da sme vzeti
totalno poškodovano vozilo, in ga popraviti. Toženec je že na kraju
samem škodo osporaval.
Pritožba ni utemeljena.
V tem postopku aktivna in pasivna legitimacija nista sporni, saj ni
sporno, da je tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino za
škodo, ki jo je z nezavarovanim vozilom povzročil toženec, niti ni
sporno, da je tožeča stranka upravičena na pravni podlagi 41. člena
Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, Uradni list RS, št. 70/94,
izterjati izplačano odškodnino od toženca. Zmotno pa je pravno
naziranje pritožnika, da bi tožeča stranka morala pred izplačilom
odškodnine oškodovancu Z. o višini škode obvestiti toženca, saj v
materialnem pravu za to obvestilo oziroma soglasje ni prav nobene
podlage. Pač pa bi toženec v tej regresni pravdi lahko podal vse
ugovore, ki bi jih imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je
višina izplačane odškodnine oškodovancu Z., ki jo je dokumentirano
izkazala tožeča stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem
postopku kakšnega dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o
previsoko izplačani odškodnini, ki ga ponavlja tudi v pritožbi, ni
dokazal. Sicer delno nejasne pritožbene trditve o tem, da tožeča
stranka toženca ni obvestila o prevzemu vozila, predstavljajo
nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 337. člena ZPP in že iz tega
razloga v pritožbenem postopku niso upoštevne.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo
in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009