VSL sklep I Cp 1096/2004

Jedro

V nepravdnem postopku se uporabljajo določbe ZPP, če udeleženec med

postopkom umre.

 

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo R. S., da je

dolžna sedaj pokojni predlagateljici P. V. vrniti zaplenjeno premično

premoženje v obliki odškodnine v višini 654,57 USD v tolarski

protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje

sklepa v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o

izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje

zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in Uredbe o izdaji

obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe

premoženja z obrestmi od 1.7.1992 do izdaje obveznic v višini vlog na

vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki

Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot

jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP. Predlog predlagateljice v delu,

ki se nanaša na vrnitev nepremičnine vl. št. xx k.o. S., je sodišče

prve stopnje zavrnilo.

R. S. se pritožuje zoper 1. točko sklepa zaradi zmotne uporabe

materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb postopka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep pod 1. točko izreka spremeni

tako, da dodatno sklene, da je nasprotna udeleženka dolžna odškodnino

izročiti dediču pokojne obsojenke V. V. in da zakonite zamudne

obresti pripadajo od izdaje sklepa dalje, podrejeno pa predlaga

razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da

mora R. S. izročiti obveznice pokojni predlagateljici P. V., čeprav v

postopku ni sporno, da je P. V. umrla. Zato bi bilo treba upoštevati

1. odst. 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki

določa, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim

dedičem. Premoženja obsojenki ni mogoče vrniti, ker je pokojna. Tega

sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Poleg tega je napačno uporabilo

tudi materialno pravo pri določitvi zamudnih obresti. Sodišče se je

pri odločitvi oprlo na določbo 3. člena Zakona o izdaji obveznic za

plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve

kazni zaplembe premoženja, ki določa, da za čas od pravnomočnosti

odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine

odškodnine za zaplenjeno premoženje, do izdaje obveznic, pripadajo

upravičencem obresti v višini, ki veljajo za vloge na vpogled pri

treh največjih bankah po deležu varčevalcev. Zakon torej kumulativno

določa pogoj, od kdaj pripadajo te obresti in sicer od razveljavitve

kazni in določitve odškodnine. Ker je bila odškodnina določena šele z

izpodbijanim sklepom, predlagajoči stranki ne pripadajo obresti že

pred določitvijo odškodnine.

Zoper sklep pa se pritožujejo tudi V. V., M. M. in F. V., ki v

pritožbi trdijo, da so dediči pokojne P. V.. V zvezi s tem pritožbeno

sodišče ugotavlja, da navedene osebe v postopku na prvi stopnji niso

sodelovale. To, da je predlagateljica P. V. med postopkom umrla, ni

sporno. Sodišče prve stopnje je - očitno upoštevaje določbo člena

100/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37. Zakona o

nepravdnem postopku - ZNP - odločbo za P. V. vročilo pooblaščencu

odvetniku B. G.. Po določbi 1. odst. 30. člena ZNP udeleženci lahko

vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi

stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni

interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku

na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je

podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

Upoštevaje to določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

treba upoštevati pritožbo oseb, ki trdijo, da so dediči

pokojne P. V.. Sodišče prve stopnje bi sicer moralo presoditi, ali je

podan njihov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. S tem, ko

je njihovo pritožbo posredovalo sodišču višje stopnje, pa je očitno

štelo, da je tak interes podan. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče

pritožbo V. V., M. M. in F. V. upoštevalo. Navedeni dediči so se s

pritožbo, vloženo 10.3.2004, pritožili pravočasno (člen 30/2 ZNP). Po

izteku roka sicer dne 22.10.2004 pa so iste osebe vložile dopolnitev

pritožbe "izključno glede uporabe materialnega prava". Te dopolnitve

pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila poslana prepozno (člen

31/3 ZNP).

V pravočasni pritožbi v zvezi z zarnitvijo predloga za vrnitev

nepremičnine vl. št. xx, uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne

uporabe materialnega prava in predlagajo spremembo sklepa tako, da bo

predlogu ugodeno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zahtevek

zavrnilo, ker naj bi bil zastaran, pritožba podrobno razlaga, zakaj

šteje, da zahtevek ni zastaran.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi R. S.:

V nepravdnem postopku, kakršen je postopek za vrnitev zaplenjenega

premoženja (člen 145.č Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS)

se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ta določba velja tudi za

situacijo, če stranka umre (člen 205/1 točka 1 ZPP). Sodišče prve

stopnje je bilo že na naroku 25.4.2003 (red. št. 59) obveščeno, da je

P. V. umrla, dva zatrjevana dediča sta na ta narok prišla, predlagana

je bila celo prekinitev postopka, vendar sodišče prve stopnje ni

ravnalo po navedeni določbi ZPP. Gre torej za bistveno kršitev določb

postopka po členu 339/2 točka 11 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, kajti

ne samo, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna

stranka, ampak je postopek od smrti predlagateljice (glede na podatke

v spisu je umrla 11.1.2003 (priloga A11)), tekel sploh brez stranke.

To je razlog, zaradi katerega je bilo treba pritožbi v tem delu

ugoditi in sklep razveljaviti v 1. odst., sodišče prve stopnje pa bo

moralo ob že navedenih določbah ZPP poskrbeti, da se bo postopek

nadaljeval z dediči (člen 208/1 ZPP). Le obrobno: pritožbena trditev

glede teka obresti v obravnavani zadevi ni v skladu s sodno prakso

(glej sodbo VS RS, II Ips 628/2003 z dne 20.5.2004 v računalniški

evidenci sodne prakse).

O pritožbi ostalih treh udeležencev:

Odločitev o tem, da je zahtevek za vrnitev nepremičnine vl. št. xx

k.o. S. treba zavrniti zato, ker je bil vložen prepozno in je zato

zastaran, je v nasprotju s podatki v spisu. V tem delu (točka 2

sklepa) je sodišče prve stopnje napravilo bistveno kršitev določb

postopka po členu 339/2 točka 14 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Iz teh

razlogov je bilo tudi odločitev pod točko 2 treba razveljaviti in

zadevo vrniti v nadaljevanje postopka.

Vlogo predlagateljice z dne 10.1.2001 na red. št. 49 je sicer res

mogoče razumeti tako, kot da gre za zahtevek, ki je bil postavljen

prvič šele tedaj. Vendar pa je sodišče prve stopnje že na naroku dne

11.1.2001 (red. št. 50) ugotovilo, da glede vrnitve navedenih

nepremičnin teče upravni postopek pri Upravni enoti L. - M. in nato

predlagateljico tudi pozvalo, da v 14. dneh sodišču sporoči, ali bo

umaknila predlog pri upravni enoti in vztrajala pri nadaljevanju pri

sodišču, ali pa bo umaknila razširjeni zahtevek. Tudi v nadaljnjem

postopku je bilo jasno, da teče glede te nepremičnine upravni

postopek, predlagateljica pa se ni mogla odločiti, v katerem

postopku, sodnem ali upravnem, naj se njen zahtevek obravnava (red.

št. 51 in 54), sodišče pa pri zahtevi, naj se predlagateljica odloči,

tudi ni več vztrajalo. Da pa določen postopek teče pred upravnim

organom, izhaja npr. tudi iz listin na red. št. 58 in 63.

To so zadostni razlogi za ugotovitev o tem, da zastaranje zahtevka ne

more biti razlog za zavrnitev zahtevka. Glede na zgoraj navedeno gre

torej za nasprotje med podatki v spisu in razlogi sklepa.

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje do tega

opredeliti in raziskati, ali gre morda za tek dveh postopkov o isti

stvari (sodnega in upravnega) in predlog obravnavati iz tega

stališča.

Glede na to na pritožbene trditve udeležencev ni treba odgovarjati,

ker niso odločilnega pomena (360/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Že

preizkus po uradni dolžnosti (člen 350/2 ZPP v zvezi s členom 37

ZNP), je namreč pokazal, da sklepa v tem delu zaradi navedene

bistvene kršitve določb postopka ni mogoče preizkusiti.

Odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi tega dela sklepa

temelji na členu 354/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 971/99
• VSL sklep I Cp 396/98
• VSL sklep III Cp 84/2000