<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 225/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.225.2005
Evidenčna številka:VSL50539
Datum odločbe:17.02.2005
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:vpis v zemljiško knjigo - odlog izvršbe

Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in

sklep o izvršbi že 23.12.2002. Navedeni dan je hkrati tudi datum

vpisa plombe. Takrat so se tudi stekli vsi pogoji za odločitev o

vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo in za izvršitev

tega vpisa. Ker je o utemeljenosti vpisa že odločilo izvršilno

sodišče, je bila obveznost zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o

tem vpisu le še presoja pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148.

člena Zakona o zemljiški knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker

so se torej že takrat stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe,

okoliščina, da je 31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti

vpliva na izdajo izpodbijanega sklepa.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

 

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi

sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na

dolžnikovo nepremičnino.

Zemljiškoknjižni lastnik oziroma dolžnik v izvršilnem postopku je v

pravočasni pritožbi proti takšni odločitvi navedel, da dolg do upnika

odplačuje že od oktobra 1977 v višini 1/3 osebnega dohodka. Navaja

še, da je višina dolga neugotovljena, kar dokazuje s sklepom

Okrajnega sodišča B. z dne 31.3.2004, opr. št. In 99/00014.

Upnica v izvršilnem postopku - R. S. je vložila odgovor na pritožbo

in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Zaznamba sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo

izvršbo na nepremičnino, je eno od izvršilnih dejanj, ki se uporabijo

v postopku izvršbe na nepremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in

zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Predpostavka za opravljanje vseh

izvršilnih dejanj pa je pravnomočen sklep o izvršbi. V obravnavani

zadevi je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo o

zaznambi sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen 13.3.2002, kot

izhaja iz potrdila o pravnomočnosti na samem sklepu o izvršbi. V tem

zemljiškoknjižnem postopku so zato brezpredmetne trditve dolžnika

oziroma udeleženca, ki se nanašajo na obstoj dolga, ki je predmet

izterjave v izvršbi.

Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne vpliva niti okoliščina, da

je bila izvršba v tej zadevi po upnikovemu predlogu odložena. Učinek

odloga izvršbe je identičen učinku prekinitve postopka po Zakonu o

pravdnem postopku (17. poglavje ZPP). Oba instituta namreč povzročita

zastoj postopka in preprečujeta opravo nadaljnjih procesnih dejanj

oziroma izvršilnih dejanj. Vendar pa v obravnavanem primeru to ne

pomeni, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa o vpisu zaznambe sklepa

o izvršbi v zemljiško knjigo. Iz podatkov spisa in izpiska iz

zemljiške knjige izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo

obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi že 23.12.2002.

Navedeni dan je hkrati tudi datum vpisa plombe. Takrat so se tudi

stekli vsi pogoji za odločitev o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v

zemljiško knjigo in za izvršitev tega vpisa. Ker je o utemeljenosti

vpisa že odločilo izvršilno sodišče, je bila obveznost

zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o tem vpisu le še presoja

pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena Zakona o zemljiški

knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker so se torej že takrat

stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, okoliščina, da je

31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti vpliva na izdajo

izpodbijanega sklepa. Podobno situacijo ureja tudi določilo 2.

odstavka 207. člena ZPP, po katerem lahko sodišče izda odločbo v

primeru, ko je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, torej po

tem, ko so bili že izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. Pritožbeno

sodišče še dodaja, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka,

zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše tudi zaznambo

sklepa o izvršbi.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep

zemljiškoknjižnega sodišča, hkrati pa dovoliti izbris zaznambe

nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161.

člena ZZK-I).

 


Zveza:

ZIZ člen 71, 71. ZZK-1 člen 86, 86.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjc0NQ==