VSL sklep IV Cp 2571/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2571.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51344 |
Datum odločbe: | 24.08.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine |
Jedro
Pri oceni preživninskih zmožnosti obeh staršev mladoletnega
G., se je sodišče prve stopnje soočilo, kot je pogosto v
slovenski sodni praksi, z eksaktnimi podatki, ki sami po
sebi sicer izkazujejo relativno nizke dohodke toženca. V
takih primerih je treba o preživninskih zmožnostih sklepati
na podlagi načina življenja preživninskih zavezancev kot
indikatornega dejstva, ki lahko kaže na večjo zmožnost za
preživljanje, kot pa to kažejo podatki o osebnih dohodkih.
Izrek
Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v odločitvi o
stikih med mld. G. M. in njegovim očetom - tožencem M.
M. (točka 4./I. izreka izpodbijane sodbe) in v odločitvi o
mesečni preživninski obveznosti in sicer za čas od 1.4.2003
do 6.3.2005 in za čas od 7.3.2005 dalje nad zneskom mesečne
preživnine 35.000,00 SIT (točka 3. in 5./I. izreka
izpodbijane sodbe) ter v stroškovni odločitvi (točka 6./I.
izreka izpodbijane sodbe) in se zadeva v tem obsegu vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za
končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo razvezalo zakonsko
zvezo pravdnih strank in odločilo, da se njun mladoletni sin
G. M., roj. 7.12.1998, zaupa v varstvo in vzgojo materi -
tožnici. Tožencu je sodišče naložilo mesečno preživninsko
obveznost in sicer za čas od 1.4.2003 do 6.3.2005 v znesku
30.000,00 SIT, za čas od 7.3.2005 pa v mesečnem znesku
35.000,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek tožnice je zavrnilo.
Hkrati je določilo stike med očetom in sinom, ki naj se
izvajajo vsak drugi vikend v mesecu, pri čemer oče otroka
prevzame v petek v vrtcu na V. in ga vrne nazaj v nedeljo do
19.00 ure na naslov G.30, V., kjer živijo tožničini starši.
Prav tako ima oče stike s svojim sinom dva dni v tednu v
popoldanskem času, pri čemer ga je dolžan vrniti med 18.00
in 19.00 uro, z njim pa preživi tudi polovico bodočih
šolskih počitnic, kar pomeni 14 dni v mesecu juliju in 14
dni v mesecu avgustu. Odločilo je še, da se zavrne nasprotni
tožbeni zahtevek toženca, da se mladoletni sin zaupa v
vzgojo in varstvo njemu, mati pa naj za njegovo preživljanje
prispeva preživnino v znesku 40.000,00 SIT. Sodišče je sprejelo
navedeno odločitev kljub temu, da je toženec svojo nasprotno tožbo
umaknil.
Pravdni stranki sta proti odločitvi o stikih in o preživninski
obveznosti toženca vložili pravočasni pritožbi.
Tožnica s pritožbo uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve
določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno
razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
Meni, da je višina preživnine tako za obdobje do izdaje sodbe, kot
tudi za nadaljnje obdobje, določena v prenizkem znesku. Iz podatkov
spisa izhaja, da naj bi bila v obdobju pred izdajo sodbe premoženjska
situacija toženca ugodnejša kot v zadnjem času, ko prikazuje nižji
dohodek kot ga je v prejšnjem letnem obdobju. Iz razlogov sodbe ni
mogoče ugotoviti, zakaj je sodišče kljub temu za prejšnje obdobje
določilo nižjo preživnino. Iz toženčevih izjav, ko je bil zaslišan
kot stranka, izhaja, da njegove premoženjske prilike niti približno
niso takšne, kot jih prikazuje in tudi ne takšne, kot jih ocenjuje
sodišče, ampak bistveno boljše. Ob pravilni oceni izvedenih dokazov
bi sodišče moralo določiti preživnino vsaj v višini 40.000,00 SIT.
Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o stikih. Sodišče je v
obrazložitvi sodbe sicer navedlo, da je stike določilo na način, kot
sta to predlagali obe stranki, dejansko pa je odločilo drugače.
Predloga, kot naj bi ga povzelo sodišče v izrek sodbe, s strani
strank ni bilo. Po toženčevemu predlogu naj bi v tednu, ko je otrok
za vikend pri njem, otroka prevzel že v petek in ne šele v soboto.
Tožnica pa je s takšnim predlogom soglašala. Takšna njuna skupna
odločitev pa je pomenila, da petek predstavlja tudi enega od dni v
tednu. Tako je bil otrok v tednu, ko je vikend preživel pri očetu na
dan torek v popoldanskem času in na dan petek v popoldanskem času pri
tožencu, v tednu, ko je vikend preživel pri materi pa je bil med
tednom v popoldanskem času pri tožencu na torek in četrtek. Z
odločitvijo sodišča je ponovno prišlo do nesoglasji med strankama.
Prav zato bi sodišče moralo stike določiti povsem natančno, na način,
ki bi izključeval vsakršen dvom ali možnost drugačne razlage od
zapisanega.
Toženec uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb
pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga
spremembo izpodbijane sodbe in sicer v odločitvi o preživnini tako,
da zavrne kot neutemeljen tožbeni zahtevek za plačilo preživnine za
čas od 1.4.2003 do 6.3.2005 po 30.000,00 SIT mesečno in v odločitvi o
stikih tako, da ima toženec pravico do stikov z mladoletnim sinom
tudi eno polovico vseh praznikov in eno polovico vseh počitnic.
Njegov podrejeni predlog je razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v novo odločanje. Glede
odločitve za čas pred dnevom izdaje sodbe, je izrek sodbe v nasprotju
z razlogi. Sodišče tožencu priznava, da je za navedeno obdobje
plačeval preživnino, v izreku pa se tega ne vidi. Napačna je tudi
odločitev o stikih, saj sodišče ni v celoti upoštevalo dogovora
pravdnih strank.
Pritožbi sta utemeljeni.
Materialnopravna podlaga za določitev višine prispevka za
preživljanje otrok izhaja z določila 123. člena Zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem so
starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v
skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske
razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi
če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni
preživljati tudi po polnoletnosti. Po določilu 129. člena ZZZDR se
preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter
pridobitne zmožnosti zavezanca. Odločitev sodišča o določitvi višine
preživnine preživninskega zavezanca mora torej ustrezati "sorazmerju"
iz prej navedenega zakonskega določila med potrebami otrok in
zmožnostmi njegovih staršev. Odločitev o porazdelitvi preživninskega
bremena med oba preživninska zavezanca je odvisna od pravilnih
ugotovitev otrokovih potreb in zmožnosti obeh preživninskih
zavezancev.
Pravilen je tožničin očitek, da je sodišče prve stopnje premalo
skrbno ugotovilo otrokove potrebe. Navedlo je le, da so stroški za
šestletnega otroka bistveno višji od 40.000,00 SIT, na kolikor je te
stroške na zadnjem naroku ocenila sama tožnica. Tožnica je že na
naroku dne 22.1.2004 navedla, da stroške za sina ocenjuje na
70.000,00 SIT mesečno. Takrat je navedla, da staršem daje okoli
20.000,00 do 30.000,00 SIT mesečno za stroške in za hrano, da za sina
dodatno za hrano porabi še 15.000,00 SIT mesečno, za oblačila in
obutev okrog 20.000,00 SIT, včasih pa tudi 30.000,00 SIT mesečno.
Navedla je še, da vrtec stane okoli 18.000,00 SIT, poleg tega pa so s
sinom še dodatni stroški z vrtcem, kot npr. trodnevno bivanje na
turistični kmetiji, kar bo stajo 25.000,00 SIT. Navedeno stroškovno
oceno je tožnica podala v času, ko je še bivala pri starših, sedaj pa
biva pri novem partnerju, ki ima prav tako svojo družino. V novih
okoliščinah nedvomno potrebe mladoletnega G. ne morejo biti dosti
drugačne. Tožnica celo navaja, da stroški vrtca sedaj stanejo
27.000,00 SIT, otrok pa bo s 1. septembrom tega leta vstopil tudi v
šolo.
Pri oceni preživninskih zmožnosti obeh staršev mladoletnega Gaja, se
je sodišče prve stopnje soočilo, kot je pogosto v slovenski sodni
praksi, z eksaktnimi podatki, ki sami po sebi sicer izkazujejo
relativno nizke dohodke toženca. V takih primerih je treba o
preživninskih zmožnostih sklepati na podlagi načina življenja
preživninskih zavezancev kot indikatornega dejstva, ki lahko kaže na
večjo zmožnost za preživljanje, kot pa to kažejo podatki o osebnih
dohodkih. Tožnica pravilno opozarja, da je sodišče premalo upoštevalo
toženčevo izpoved, ki izkazuje bistveno večjo preživninsko zmožnost
od ugotovljene. Tako je toženec na naroku za glavno obravnavo dne
22.1.2004 izpovedal, da zanj ni nikakršen problem kupiti stvari tudi
za 100.000,00 SIT mesečno in da je sinu npr. v mesecu novembru in
decembru 2003 kupil stvari za okoli 200.000,00 SIT. Iz njegove
izpovedi izhaja tudi, da bi lahko zaslužil več, če bi se bolj
posvetil poslu. Nedvomno njegove izpovedi izkazujejo, da navedbe o
njegovih mesečnih dohodkih niso realni odraz njegovega dejanskega
zaslužka iz dejavnosti, ki je nedvomno pridobitna. Premalo natančna
opredelitev stroškov preživljanja oziroma potreb mladoletnega G. in
preživninske zmožnosti njegovega očeta - toženca je narekovala
ugoditev tožničini pritožbi zoper zavrnilni del odločitve o višini
preživnine.
Utemeljen pa je tudi pritožbeni očitek toženca glede odločitve o
višini preživnine za čas do izdaje sodbe (7.3.2005). Sodišče prve
stopnje je tudi glede na nespornost toženčevih navedb o plačevanju
preživnine za določena obdobja (mesec avgust 2003 v znesku 30.000,00
SIT in za čas od novembra 2003 po 25.000,00 SIT mesečno) v razlogih
sodbe ugotovilo, da je toženec v tem obdobju delno izpolnjeval svojo
preživninsko obveznost, vendar pa tega v izreku sodbe ni upoštevalo,
oziroma iz razlogov ni razvidno, na kakšen način naj bi ugotovljena
plačila upoštevalo. V tem delu se izpodbijane odločitve ne da
preizkusiti, zato je pomanjkljiva (14. točka 2. odstavka 339. člena
Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in jo je bilo treba v
tem delu razveljaviti.
Pravdni stranki pa utemeljeno izpodbijata tudi odločitev o stikih med
mladoletnim otrokom in tožencem. Na naroku za glavno obravnavo z dne
24.6.2004 sta predlagali, da naj sodišče v sodbi o stikih odloči
tako, kot so bili ti določeni pred Centrom za socialno delo V. Ti so
bili z odločbama z dne 17.12.2003 in poravnavo z dne 8.1.2004
določeni zelo natančno, natančno pa so bili opredeljeni tudi za čas,
ko bo otrok vstopil v šolo. Ob takšnem dogovoru na naroku bi torej
sodišče moralo natančno slediti omenjeni odločbi CSD, upoštevajoč
tudi naknaden sporazum pravdnih strank, s katerim sta stike še
podrobneje določili. Pritrditi je treba pritožbenemu očitku pravdnih
strank o nepopolnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje
glede na njun dogovor, zato je bilo treba sodbo razveljaviti tudi v
tem delu in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (1. odstavek
354. člena ZPP).
Delna razveljavitev izpodbijane sodbe je pogojevala tudi
razveljavitev stroškovne odločitve, ki jo sicer izrecno izpodbija le
toženec.
V skladu z določilom 3. odstavka 165. člena ZPP se odločitev o
stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009