VSL sklep I Cp 1907/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1907.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50534 |
Datum odločbe: | 12.01.2005 |
Področje: | ZEMLJIŠKA KNJIGA |
Institut: | vrstni red vpisa - umik predloga |
Jedro
Za umik predloga ne velja načelo vrstnega reda.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pri vl. št. xx k.o. S. se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.6.2004 zavrnilo
zemljiškoknjižni predlog predlagateljev za vknjižbo lastninske
pravice na posameznem delu objekta pri nepremičninah, med drugim
parc. št. 397/7 k.o. S., vl. št. xx. Potem ko sta predlagatelja
ugovarjala, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s
katerim je njun ugovor zavrnilo.
Proti sklepu se predlagatelja pritožujeta in predlagata pritožbenemu
sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali
ga razveljavi. Navajata, da se sodišče prve stopnje v odločitvi
sklicuje na določbo 148. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, pri
čemer pa sodišče pozablja, da ta določba velja ob hkratni veljavnosti
člena 147 ZZK-1, ki pravi, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o
vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka
zemljiškoknjižnega postopka. Po mnenju predlagateljev je pomembno,
kakšno je bilo stanje v času vložitve njunega predloga, torej
februarja 2004. Ker je bil tedaj vložen popoln in utemeljen predlog
za vpis etažne lastnine, je bil tudi njun predlog v času vložitve
utemeljen. Sprašujeta se, kako je lahko zemljiškoknjižno sodišče
odločalo o vlogi prodajalca, s katero je slednji umaknil predlog za
vpis etažne lastnine in je bila vložena kasneje kot njun predlog v
februarju 2004. Sprašujeta se tudi, zakaj je sodišče dovolilo
umakniti predlog za vpis etažne lastnine, kar je v nasprotju z
določbo 131. člena ZZK-1.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev o zavrnitvi njunega zemljiškoknjižnega predloga je
pravilna, v zvezi s tem pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve
stopnje, ki je zavrnilo njun ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega
referenta.
Upoštevaje, da so točne pritožbene trditve v zvezi z umikom
prodajalčevega predloga za vzpostavitev etažne lastnine, je treba
predlagateljema povedati tole:
Glede na vrstni red odločanja o predlogih, je bila procesna ovira za
odločanje o predlogu z dne 11.2.2004 pred tem vložen predlog za vpis
etažne lastnine. Z vložitvijo predloga sta si pritožnika zagotovila
vrstni red odločanja o svojem predlogu, vprašanje utemeljenosti
njunega predloga pa je bilo odvisno od rešitve predloga za vpis
etažne lastnine. Na dan, ko sta vložila predlog, namreč etažna
lastnina še ni bila vpisana. Vložen je bil samo predlog za vpis.
Njuna pravica je bila torej odvisna od usode navedenega predloga. Ker
je bil predlog umaknjen, je ovira za odločanje o njunem vpisu sicer
prenehala, vendar pa hkrati ni bilo pogojev za vpis po njunem
predlogu, ker etažna lastnina še ni bila vknjižena, tako kot je v
sklepu o zavrnitvi predloga ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tako torej ne more držati pritožbena trditev, da je bil njun predlog,
vložen februarja 2004, utemeljen. Utemeljenost je bila odvisna od
usode prej vloženega predloga za vzpostavitev etažne lastnine.
Odgovoriti je treba še na vprašanje, ki ga pritožba prav tako
izpostavlja in sicer, zakaj je sodišče prve stopnje prej odločalo o
umiku predloga kot o njunem predlogu za vpis. ZZK-1 govori o vrstnem
redu vpisov (člen 5, 10 in 122 ZZK-1). Vpis ima namreč pomen za
učinkovanje pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi (člen 5
ZZK-1). Načelo vrstnega reda torej velja za odločanje o vpisih (člen
122 ZZK-1). To pa ne velja za umik predloga, ki je umik zahteve za
vpis ali za pravno varstvo in ki ga predlagatelj lahko umakne do
izdaje odločbe sodišča prve stopnje (člen 23/1 Zakona o nepravdnem
postopku - ZNP v zvezi s členom 120/2 ZZK-1). Za umik predloga torej
načelo vrstnega reda ne velja. Sodišče prve stopnje je zato prav
ravnalo, ko je o umiku odločilo, preden je odločilo o predlogu za
vpis pritožnikov.
Določilo 131. člena ZZK-1 je za ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča
nepomembno. Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na postopkovna pravila
in odloča o vloženih predlogih. Sankcije za ravnanje v nasprotju s
členom 131/1 je v členu 131/2, kar pomeni, da v primeru, če lastnik
zemljiške parcele ne ravna v skladu s tem, kar mu nalaga 1. odst.
131. člena, lahko predlog vloži kupec posameznega dela objekta.
Tako je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Neutemeljeno
pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi ter hkrati odločiti
o izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa (člen 161/3 točka 2 ZZK-1).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009