<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 179/2004

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.179.2004
Evidenčna številka:VSL50533
Datum odločbe:02.03.2005
Področje:stvarno pravo
Institut:solastnina - delitev solastnine - upravičen interes

Jedro

Nepremičnine se v postopku za njihovo razdelitev (praviloma)

razdelijo fizično, in sicer tako, da vsak solastnik prejme del teh

nepremičnin v skladu z njegovim solastniškim deležem. Če nobena od

strank ne izkaže upravičenega interesa, da bi v naravi dobila delež,

ki bi (bistveno) presegal njen solastniški delež, ni pogojev za

uporabo kriterija fizične delitve z izplačilom razlike v vrednosti

nasprotni stranki.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

(tj. v točki 1.a) ter 1.b) in v 2. točki izreka) potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17.06.2003, opr.

št. N 20/99-50, nepremičnine, ki so bile predmet razdružitve,

razdelilo med oba solastnika tako, da je predlagatelj M. B. namesto

svojega solastninskega deleža prejel stanovanje št. 5 v I. nadstropju

stanovanjskega bloka na naslovu xx v Ljubljani ter nepremičnine,

parc. št. 2837, 2875/18 in 2875/19, vse vl. št. yy, k.o. S.,

nasprotni udeleženec S. K. pa namesto svojega solastniškega deleža

nepremičnine, parc. št. 234, 2873, 2870, 2799/2, 2865, 2866 in 2867,

vse vl. št. yy, k.o. S. (1. točka izreka). Zaradi razlike med

vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev

je dolžan predlagatelj nasprotnemu udeležencu plačati znesek v višini

132.137,75 SIT, v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj

z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh

mesecev pri Novi Ljubljanski banki d.d., Divizija D. (2. točka

izreka). Sodišče je skupne stroške postopka odmerilo na 263.900,00

SIT (3. točka izreka) in odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec

predlagatelju plačati del stroškov v višini 158.340,00 SIT (4. točka

izreka). Sodišče je predlog za razdružitev nepremičnin v delu, ki se

nanaša na nepremičnine, pripisane pri vl. št. xy, k.o. B., štelo za

umaknjenega in postopek v tem delu ustavilo (5. točka izreka),

predlog za razdružitev pa v delu, ki se nanaša na denarno terjatev v

znesku 10.000,00 DEM, zavrnilo (6. točka izreka).

Zoper 1.a), 1.b) in 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga

pritožbo nasprotni udeleženec, ki navaja, da je v postopku predlagal,

da se mu poleg domačije dodeli v last tudi garsonjera v Ljubljani,

kar je utemeljeval z obstojem večjega interesa na tej nepremičnini.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta oba udeleženca upravičila

svoj interes do stanovanja v Ljubljani v približno enaki meri, kljub

temu pa je stanovanje dodelilo predlagatelju. Sklep v tem delu nima

razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi sami s seboj v

nasprotju, saj sodišče ne pojasni, zakaj je stanovanje dodelilo

predlagatelju. Zaključek sodišča temelji tudi na zmotno in nepopolno

ugotovljenem dejanskem stanju, zato je tudi materialno pravo zmotno

uporabljeno. Poleg večjega solastniškega deleža je izkazano tudi, da

je imel nasprotni udeleženec stanovanje v posesti, da je zanj

plačeval vse stroške, skrbel za tekoče in investicijsko vzdrževanje

ter opravljal vlaganja, stanovanje pa še vedno potrebuje zaradi

zaposlitve v Ljubljani, v njem pa je živel v času svojega šolanja v

Mariboru. Stanovanje je kupil njegov oče, da bi predlagatelju

priskrbel varno prihodnost in je bilo že ob nakupu namenjeno njemu.

Navedbe predlagatelja, da v Ljubljani študirata njegovi hčerki, ki

bivata v študentskem domu oziroma v najemniškem stanovanju, zaradi

česar garsonjero nujno potrebuje, so v nasprotju z izpovedbo

nasprotnega udeleženca, ki je povedal, da je predlagatelju ponudil,

naj njegova hčerka K. biva pri njem, vendar je predlagatelj tak

predlog odklonil. Nasprotji v obeh izpovedbah sodišče pri ocenjevanju

upravičenega interesa ni pojasnilo, zgolj študij obeh hčera

predlagatelja pa ne more biti razlog za dodelitev stanovanja. Glede

na velikost idealnih deležev, dosedanjo posest stanovanja, način

njegove rabe, dosedanja vlaganja ter potrebe solastnikov, je nedvomno

izkazano, da nasprotni udeleženec izkazuje upravičeno večji interes,

da prevzame stanovanje v izključno last. Nasprotni udeleženec je

pripravljen izplačati predlagatelju vrednost njegovega deleža na tem

stanovanju v denarju ali pa mu v last prepustiti kmetijska in gozdna

zemljišča, pri čemer njegove navedbe, da ni kmet, ne morejo vplivati,

saj jih lahko proda, ker ne gre za zaščiteno kmetijo. Predlaga, da

Višje sodišče njegovi pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu

razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Za odločanje v tej zadevi je treba uporabiti določbe Stvarnopravnega

zakonika (Ur. list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), saj se na

podlagi prehodne določbe 2. odstavka 273. člena SPZ v nepravdnih

postopkih namesto razveljavljenih določb Zakona o nepravdnem postopku

(Ur. list. SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami in

dopolnitvami, v nadaljevanju ZNP) uporabljajo določbe tega zakonika.

V obravnavani zadevi so predmet razdružitve nepremičnine, ki sta jih

solastnika (polbrata po mamini strani) pridobila z dedovanjem, in

sicer stanovanje št. 5 v I. nadstropju stanovanjskega bloka na

naslovu xx v Ljubljani (v nadaljevanju garsonjera) ter nepremičnine,

parc. št. 2837, 2875/18, 2875/19, 234, 2873, 2870, 2799/2, 2865, 2866

in 2867, vse vl. št. yy, k.o. S.. Solastnika sta v postopku pred

sodiščem prve stopnje podala vsak svoj predlog za razdružitev

solastnin, pri čemer sta se njuna predloga prekrivala v toliko, da

sta oba želela pridobiti garsonjero v Ljubljani.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo

pravilno, ko je najprej (seveda upoštevaje predloge predlagatelja in

nasprotnega udeleženca) razdelilo tiste nepremičnine, za katere se je

potegovala bodisi ena bodisi druga stranka (torej "nesporne"), in

predlagatelju tako dodelilo vinograd z gospodarskim poslopjem

(nepremičnina, parc. št. 2837), nasprotnemu udeležencu pa enoten

stanovanjsko-gospodarski kompleks domačije (nepremičnini, parc. št.

234 in 2873). Pri odločanju, komu naj dodeli garsonjero, pa je

sodišče izhajalo iz pravnega standarda "upravičen interes" (2.

odstavek 70. člena SPZ), in sicer je ugotovilo, da je ta pri obeh

strankah enak. To dokazno oceno sedaj v pritožbi graja nasprotni

udeleženec, ki trdi, da ima nedvomno večji interes za dodelitev

garsonjere od predlagatelja, saj dejstvo, da predlagatelj potrebuje

garsonjero zaradi svojih dveh hčera, ki študirata v Ljubljani, ne

more biti zadosten razlog za dodelitev garsonjere njemu.

V zvezi z ugotavljanjem upravičenega interesa so pomembna naslednja,

pred sodiščem prve stopnje ugotovljena dejstva:

- nihče od udeležencev ni dalj časa bival v stanovanju;

- nasprotni udeleženec ima višji solastniški delež (3/4), plačeval je

tekoče stroške, povezane s stanovanjem, opravil je manjša

investicijska dela ter imel od 20.10.2000 do 20.10.2001 prijavljeno

začasno prebivališče na naslovu, na katerem se nahaja garsonjera;

- predlagatelj ima dve hčerki, ki študirata v Ljubljani in za kateri

plačuje stroške bivanja.

Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene

prvostopenjskega sodišča, saj na podlagi navedenih dejstev izhaja, da

je upravičen interes strank za dodelitev sporne garsonjere najmanj

enak (če ne celo nekoliko večji v korist predlagatelja). Sodišče prve

stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo in garsonjero,

glede na velikost solastniškega deleža, dodelilo predlagatelju. Ob

tem pritožbeno sodišče dodaja še naslednje: solastniški delež

nasprotnega udeleženca znaša, izraženo v denarju, 11.577.752,75 SIT

(ali 58% vrednosti celotne nepremičnine), po predlogu za razdelitev,

ki ga je postavil nasprotni predlagatelj, pa naj bi dobil tako

domačijo kot garsonjero, kar je, izraženo v denarju 15.902.362,00 SIT

ali 80% vrednosti celotne solastnine. Iz teh razlogov je mogoče

pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da bi nasprotni

udeleženec, če bi mu bili dodeljeni obe predlagani nepremičnini,

pridobil (v naravi) bistveno večji delež, kar pa bi bilo v nasprotju

z določbami SPZ o delitvi solastnine. Za uporabo kriterija fizične

razdelitve solastnine z izplačilom razlike v vrednosti, ob

ugotovljenem enakem interesu strank, namreč ni bilo razlogov.

Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču tudi absolutno bistveno

kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno

besedilo, v nadaljevanju ZPP), ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni

podana: prvostopenjsko sodišče je namreč izčrpno obrazložilo svojo

odločitev, razlogi pa so jasni in prepričljivi. Posameznih stavkov ni

mogoče iztrgati iz konteksta celotne obrazložitve, ki je

prepričljiva.

Pritožbeno sodišče je pritožbo nasprotnega udeleženca zato na podlagi

2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ob dejstvu, da niso

podane pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni

dolžnosti, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

potrdilo.

 


Zveza:

SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70, 70/1, 70/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjE0MQ==