VSL sklep I Cp 1884/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1884.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50527 |
Datum odločbe: | 10.03.2005 |
Področje: | nepravdno pravo |
Institut: | razlastitev - odškodnina - status zemljišča |
Jedro
1. O dolžnosti upravičenca razlastitve, da zagotovi drugo enakovredno
zemljišče, je mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago.
Če ga ni, mora plačati odškodnino.
Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je
primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira
prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri
alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka
pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v
dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega
zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej
razlastitveni upravičenec - predlagateljica.
2. V skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom
Vrhovnega sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred
sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist
za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno
zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da
ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu
odvzelo lastninsko pravico za parc. št. xx v izmeri ... m2, xy v
izmeri ... m2 in yy v izmeri .. m2, vse k.o. ..., kot je opredeljeno
z obodno parcelacijo kot sestavnim delom lokacijskega načrta po
Odloku o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno
obvoznico in Linhartovo cesto - BT 3/1 (Ur. l., št. 72/98) v korist
predlagateljice. Predlagateljici je naložilo, da mora nasprotnemu
udeležencu za razlaščeno zemljišče plačati 3,809.796,64 SIT denarne
odškodnine v roku 30 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2004
do plačila. Ugodilo je predlogu za izročitev razlaščenih nepremičnin
v posest predlagateljice pred pravnomočnostjo, in sicer pod pogojem,
da predlagateljica nasprotnemu udeležencu plača akontacijo
odškodnine, ki znaša najmanj 75 % vrednosti nepremičnine
3,809.796,654 SIT. Odločilo je še, da stroške postopka 145.000,00 SIT
krije predlagateljica, ki ji bo vrnjeno tudi preplačilo iz naslova
založenega predujma 5.000,00 SIT.
Proti sklepu se je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil
nasprotni udeleženec, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi
ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve
stopnje v nov postopek. Navaja, da bi morala predlagateljica
razlastitvenemu upravičencu zagotoviti drugo enakovredno
nepremičnino, saj Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97,
ZSZ) določa, da mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti
drugo enakovredno nepremičnino. Sporno zemljišče je pridobilo status
nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi Odloka o lokacijskem
načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo
cesto - BT 3/1 (v nadaljevanju Odlok), ki ga je mestni svet Mestne
občine Ljubljana sprejel 17.9.1998. Sklep o uvedbi razlastitvenega
postopka je bil izdan 29.5.2000, to je po sprejemu Odloka, s katerim
je bila namembnost zemljišča, ki je predmet razlastitve, že
spremenjena. Za določitev odškodnine je pomembno, kakšna je bila
opredelitev zemljišč na dan uvedbe razlastitvenega postopka v
prostorskem planu. Nasprotni udeleženec nasprotuje tudi odločitvi
sodišča o predhodni izročitvi v posest predlagateljici, saj ta v
primerih iz 25. člena ZSZ ni dovoljena. Opozarja, da predlagateljica
lahko začne z gradnjo ceste šele na podlagi gradbenega dovoljenja, ki
pa ga še ni pridobila.
Pritožba ni utemeljena.
Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja
predstavljajo določbe 18. - 37. člena ZSZ v zvezi z drugim odstavkm
177. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02).
Stališče nasprotnega udeleženca, da ima pri povračilu škode
restitucija z izročitvijo nadomestnega zemljišča v vsakem primeru
prednost pred plačilom denarne odškodnine, ni pravilno. O dolžnosti
upravičenca razlastitve, da zagotovi drugo enakovredno zemljišče, je
mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago. Če ga ni, mora
plačati odškodnino. Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da bi
bilo drugo zemljišče na razpolago: predlagateljica je med postopkom
podala izjavo, da drugega zemljišča ne more pridobiti, zato pride v
poštev le denarna odškodnina (enako npr. sklep Vrhovnega sodišča opr.
št. II Ips 239/98).
Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je
primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira
prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri
alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka
pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v
dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega
zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej
razlastitveni upravičenec - predlagateljica. Zaključek, da ZSZ od
tega načela ne odstopa, potrjuje določilo drugega odstavka 25. člena
ZSZ, ki predstavlja izjemo v razmerju do prvega odstavka 24. člena
ZSZ in razlastitvenemu upravičencu, kadar se odvzame stanovanje, ki
ga je razlaščenec uporabljal za zadovoljevanje svojih stanovanjskih
potreb, nalaga povrnitev škode z restitucijo, ne pa v obliki denarne
odškodnine.
V skladu u ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom Vrhovnega
sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred
sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist
za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno
zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da
ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.
Povsem nepomembno je, kakšen je bil status zemljišča v trenutku
uvedbe razlastitvenega postopka.
Subsumpcija med postopkom na prvi stopnji neprerekanega dejstva o
zamudi z gradnjo pod pravni standard večje materialne škode iz prvega
odstavka 37. člena ZSZ je materialnopravno pravilna. Kot je poudarilo
že samo sodišče prve stopnje, je bila v tem postopku določena denarna
odškodnina, zato niso podane okoliščine iz prvega odstavka 25. člena
ZSZ, ki bi izključevale predhodno izročitev v posest razlastitvenemu
upravičencu (četrti odstavek 37. člena ZSZ). Pritožbena trditev o
neizdaji gradbenega dovoljenja, s katero nasprotni udeleženec
izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o nevarnosti nastanka večje
škode, pa v tem predlagalnem nepravdnem postopku predstavlja
nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ni smelo
upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP,
v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).
Potem ko je pritožbeno sodišče preverilo še, ali je sodišče prve
stopnje zagrešilo kakšno po uradni dolžnosti upoštevno absolutno
bistveno kršitev določb postopka in ugotovilo, da je ni bilo, je
pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve
stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009