VSL sklep I Cp 1986/2004

Jedro

Zahtevek za vrnitev daril je v zapuščinskem postopku mogoče

uveljaviti le, če so med strankami zapuščinskega postopka dejstva

nesporna oziroma so sporna le pravna vprašanja. Zoper osebe, ki ne

spadajo v krog oseb iz 175. člena ZD (stranke zapuščinskega

postopka), dediči v zapuščinskem postopku torej ne morejo uperiti

zahtevka za vrnitev daril, s katerim zahtevajo povečanje obsega

zapustnikovega premoženja.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se

razveljavi v 2. odstavku 1. točke pod II izreka in se v tem delu

zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa

se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa ugotovilo, da

znaša zapustnikovo premoženje 1/10 nepremičnin, pripisanih k vl.štev.

xx, k.o. K. ter nadalje odločilo, da se za dediča na podlagi zakona

razglasita zapustnikova vdova F. B. in zapustnikov sin B. B., vsak do

1/2 zapuščine. Nadalje je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa po

uradni dolžnosti vknjižena v zemljiški knjigi lastninska pravica do

1/10 nepremičnin pripisanih k vl.štev. xx, k.o. K.. Zahtevek za

vrnitev darila in sicer 1/10 nepremičnin pri vl.štev. xy, k.o.

K. ter v enakem deležu pri vl.štev. yy in xz, k.o. Kk., ki sta ga

dediča vložila zoper dedinji po M. B., je sodišče zavrnilo ter

zapustnikova dediča napotila na pravdo na vložitev tožbe zoper

navedeni dedinji po M. B. za ugotovitev, da v zapuščino spada še 1/10

navedenih spornih nepremičnin.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo oba dediča. Poudarjata, da

sodišče ni upoštevalo na naroku z dne 9.9.2004 na zapisnik dane

izjave F. B., da svoj dedni delež odstopi B. B.. Sodišče ne navede

zakaj ni odločilo skladno z izjavo dedinje F. B.. Tudi odločitev o

zastaranju zahtevka za vrnitev daril je nepravilna. Ob smrti

zapustnika je bila ta zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Darilna

pogodba iz leta 1973 je bila vknjižena šele v letu 1989, to je 16 let

kasneje in 8 let po smrti zapustnika. Predlagata, da se postopek

dopolni. Če je bil sklep o vknjižbi darilne pogodbe v letu 1989

vročen zapustniku na naslov K., kot je v sklepu navedeno, je potrebno

vpogledati, kdo je podpisal povratnico namesto pokojnega oziroma je

bilo sodno pisanje sodišču vrnjeno z obvestilom, da je naslovnik umrl

in je bilo sodišču znano dejstvo smrti. Dediča zato predlagata, da se

napadeni sklep razveljavi in postopek dopolni.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta

dedinji po pokojnem M. B. v zemljiški knjigi vknjiženi kot lastnici

spornih nepremičnin, med dediči pa je predvsem sporno dejstvo, kdaj

se je lastninska pravica vknjižila na pokojnega zapustnika - ali pred

ali po njegovi smrti. Vendar pa dediča po pokojnem zapustniku -

Ff. B. ne moreta v tem postopku uveljaviti večjega obsega

zapustnikovega premoženja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Zahtevek za vrnitev daril, kakršen je predmetni, je namreč mogoče v

zapuščinskem postopku uveljaviti le, če so med strankami

zapuščinskega postopka nesporna dejstva oziroma med njimi sporna

zgolj pravna vprašanja (člen 210 ZD). Za stranke zapuščinskega

postopka pa se glede na določbo 175. člena ZD štejejo le dediči,

volilojemniki ter tiste osebe, ki uveljavljajo pravice iz zapuščine.

V nobeno od omenjenih kategorij udeležencev pa ni mogoče uvrstiti

dedinji po pokojnem M. B., ki sta torej tretji osebi, zoper kateri

sta dediča uperila svoj zahtevek za vrnitev darila. Ne gre torej za

spor med strankami zapuščinskega postopka. Pri tem pa pritožbeno

sodišče celo ugotavlja, da dediča sploh ne uveljavljata zahtevka za

vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, kot bi se dalo

razbrati iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se sklicuje tudi na

določbo 41. člena ZD (ki ureja zastaranje tožbe za vrnitev daril

zaradi prikrajšanja nujnega deleža), temveč vsebinsko oziroma

smiselno izpodbijata vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi

na ime pokojnega M. B. oziroma sedaj njegovih dedinj, s čemer

poskušata doseči povečanje obsega zapustnikovega premoženja na račun

tretjih oseb - sedanjih lastnikov spornega premoženja. Za takšen

zahtevek pa sploh ni predviden zapuščinski postopek in bi moralo

zapuščinsko sodišče zahtevek za vrnitev daril celo zavreči kot

nedovoljen. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ob povedanem sodišče

prve stopnje ni bilo dolžno izdati sklepa o napotitvi dedičev na

pravdo. Takšen sklep bi moralo izdati le, če bi šlo za spor med

strankami zapuščinskega postopka (primerjaj določbe 210. člena do

212. člena ZD).

Ker sodišče druge stopnje v obravnavanem delu, ki se nanaša na

odločitev o ugotovitvi obsega zapustnikovega premoženja (1. točka pod

I prvostopnega izreka) ter o zavrnitvi zahtevka za vrnitev darila in

napotitvi dedičev na pravdo (2. in 3. točka pod II izreka

prvostopnega sklepa), ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali

procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je

moralo ob povedanem zavrniti pritožbo v tem delu in potrditi v tem

delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s

353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).

Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je dedinja F. B. svoj

dedni delež odstopila dediču B. B. (primerjaj njeno izjavo, podano na

zapisnik na naroku dne 9.9.2004, na katero utemeljeno opozarjata

pritožnika). Ker ni bila upoštevana navedena dedna izjava dedinje, je

bilo dejansko stanje, ki je pravno odločilno za pravilno odločitev v

zadevi glede vprašanja, kdo od dedičev pridobi zapustnikovo

premoženje (odločitev vsebovana v drugem odstavku 1. točke pod II

izreka prvostopnega sklepa), zmotno in nepopolno ugotovljeno. To pa

je terjalo ugoditev pritožbi, kolikor izpodbija odločitev o vknjižbi

lastninske pravice na zapustnikovih nepremičninah na oba dediča,

razveljavitev tega dela sklepa in vrnitev zadeve v tem delu v nov

postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366.

členom ZPP ter 163. členom ZD).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 477/99
• VSL sklep I Cp 1207/2000
• VSL sklep I Cp 1495/2000