VSL sklep I Cp 1905/2004
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1905.2004 |
| Evidenčna številka: | VSL50523 |
| Datum odločbe: | 05.01.2005 |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | delitev premoženja - oporoka |
Jedro
Če je zapustnik v oporoki določil katere stvari gredo posameznim
oporočnim dedičem, je tako določilo v oporoki šteti kot razdelitev
zapuščine. Na tako določilo zapustnika v oporoki je zapuščinsko
sodišče vezano, če dediči ne sklenejo drugačnega sporazuma o
razdelitvi zapuščine. Nepremičnine, za katere je oporočitelj določil,
da jih deduje določen dedič, se v zemljiški knjigi vpišejo kot
lastnina tega dediča, ne pa kot skupno premoženje vseh oporočnih
sodedičev.
Izrek
Pritožbama se delno ugodi in se sklep o dedovanju v točki III. izreka
glede nepremičnin parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ..., k.o. ...
spremeni tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica
na ime J. M., roj. ..., H. ..., Ljubljana. V ostalem delu se pritožbi
zavrneta in sklep o dedovanju v nespremenjenem a izpodbijanem delu
potrdi.
Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo
obseg zapuščine po pokojni M. J., za dediče na podlagi oporoke
razglasilo zapustničino vnukinjo J. M. in zapustničinega vnuka
R. J. ter odredilo, da se oporočna dediča pri nepremičninah parc. št.
528/1, 599/2 in 599/3 k.o. ... vknjiži kot skupno premoženje po
nedoločenih deležih na oba oporočna dediča. Zavrnilo je predlog za
postavitev skrbnika zapuščine.
Zoper sklep o dedovanju sta vložila pritožbo oba dediča. Predlagata,
da se pri nepremičninah parc. št. 598/1 in 599/3 k.o. ... vknjiži
lastninska pravica na dedinjo J. M.. Dedinja J. M. pa še navaja, da
je zapustnica v oporoki določila, da sme J. M. deset let brezplačno
uporabljati garažo, ki jo je sicer zapustila R. J. Meni, da je tudi
to pravico vknjižiti v zemljiški knjigi. Glede parc. št. 599/2 k.o.
... je potrebno, da bi se oporoka realizirala, izvesti parcelacijo.
Parcelacijo bi moralo izvesti sodišče v zapuščinskem postopku.
Sodišče bi moralo postaviti skrbnika zapuščine, ki bi opravil
parcelacijo parc. št. 599/2 k.o. ....
Pritožbi sta delno utemeljeni.
Skupnost dedičev nastane s smrtjo zapustnika in preneha praviloma z
delitvijo zapuščine med sodediče. Z delitvijo zapuščine dobi vsak
dedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine
(stvari ali pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju
sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo, dediči pa
morajo dediščino še razdeliti. To lahko storijo že v zapuščinskem
postopku, s sklenitvijo dogovora o razdelitvi zapuščine, ali pa
kasneje, po določilih o razdelitvi skupne stvari. Takšnega delilnega
dogovora pa sodedičem ni potrebno skleniti, če je zapustnik že z
oporoko razdelil stvari tako, da posamezne stvari pripadajo
posameznim oporočnim dedičem. Na določilo v oporoki, s katerim je
oporočitelj določil, katere stvari pripadajo posameznim dedičem, je
zapuščinsko sodišče vezano, če sodediči ne dosežejo drugačnega
dogovora. V tem primeru je oporočitelj določil, da vse svoje
premoženje zapušča vnukinji J. K., sedaj M., razen garaže, ki je pod
stanovanjsko hišo sina S., ki jo zapušča vnuku R. (R. J.). Iz
določila oporoke torej izhaja, da je dedinja vseh nepremičnin, razen
garaže, J. M. To pa pomeni, da stvari, ki v celoti pripadajo v
izključno last dedinji J. M., ni opredeliti kot skupno lastništvo
oporočnih dedičev, ampak kot njeno izključno lastnino. Takšni sta
nepremičnini parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ... k.o. ... Pritožbama
je bilo zato v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje
spremeniti tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska
pravica na ime oporočne dedinje J. M.
Glede parc. št. 599/2, vl. št. ... k.o. ..., pa je ugotoviti, da na tej
nepremičnini stoji garaža, ki pripada dediču R. J. in druge
nepremičnine, ki pripadajo dedinji J. M. Nepremičnino bo zato
potrebno razdeliti. Ker dediča dogovora o razdelitvi v zapuščinskem
postopku nista sklenila, je sodišče prve stopnje pravilno odredilo,
da se pri tej nepremičnini vknjiži skupna lastnina po nedoločenih
deležih na ime obeh dedičev. Zmotno je stališče pritožnice J. M., da
bi parcelacijo parc. št. 599/2 moralo opraviti zapuščinsko sodišče.
To je stvar delitve zapuščine, torej dedičev, ki bi se v okviru
zapuščinskega postopka lahko dogovorila za razdelitev, ker se nista,
bosta dogovor o razdelitvi zapuščine morala doseči izven
zapuščinskega postopka. Ob razdelitvi zapuščine pa bosta tudi morala
dogovoriti, ali J. M. gre vknjižba pravice desetletne brezplačne
uporabe garaže v zemljiški knjigi ali ne.
Skrbnika zapuščine postavi sodišče, če so dediči neznani ali če je
neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je
to potrebno, da skrbnik zapuščine zastopa dediče (141. člen Zakona o
dedovanju). Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem
primeru ni razlogov za postavitev skrbnika zapuščine. Dediča sta
znana, znano je tudi njuno prebivališče. Dediča tudi ne potrebujeta
skrbnika zapuščine, da bi ju zastopal v drugih postopkih. Dogovor o
razdelitvi zapuščine pa bosta morala dediča skleniti brez
posredovanja skrbnika zapuščine. Neutemeljena je zato pritožbena
navedba dedinje J. M., v delu, s katerim izpodbija zavrnitev predloga
za postavitev skrbnika zapuščine.
V zapuščinskem postopku trpi vsaka stranka svoje stroške postopka
(174. člen Zakona o dedovanju).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 13.03.2015
