VSL sklep I Cp 1348/2004

Jedro

Aktivno legitimiran za tožbo na izpraznitev stanovanja zaradi

nezakonite uporabe le-tega je samo lastnik stanovanja.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni

zahtevek tožeče stranke, da se je tožena stranka M. E. dolžna

izseliti iz stanovanja v izmeri 36 m2, na naslovu X, Ljubljana,

skupaj s svojimi stvarmi in osebami, ki v njem prebivajo in

izpraznjeno stanovanje izročiti tožeči stranki, ter da je tožena

stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v

znesku 88.726,80 SIT, v 15 dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki,

da se je dolžna izseliti iz stanovanja v izmeri 36 m2, na naslovu

X v Ljubljani in ga izpraznjenega izročiti tožeči stranki, in da je

dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 86.400,00

SIT, povišanih za 20% DDV, in sodno takso v znesku 21.000,00 SIT,

skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do

plačila.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožena stranka iz razlogov zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe

materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni

tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljenega stroškovno zavrne,

podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje. Navaja, da s tožbo lahko zahteva izpraznitev stanovanja

samo lastnik, lastnik nepremičnine pa je tisti, ki je v zemljiški

knjigi vpisan kot lastnik. Tožnik ni vpisan kot lastnik obravnavane

nepremičnine. Tudi pogodba, predložena v spis, po kateri je tožnik

nepremičnino kupil, ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo, saj

podpisa prodajalcev niti po 24 letih nista overjena pri sodišču

oziroma sedaj pri notarju. Tožena stranka je aktivno legitimacijo

ugovarjala že v svoji vlogi dne 26.9.2000 in bi tožnik, če je res

lastnik nepremičnine, v treh letih brez dvoma lahko uredil vse

potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Ker tega ni storil, to dvom v

njegovo lastništvo samo še utemeljeno povečuje.

Pritožba je utemeljena.

V času pričetka tega pravdnega spora veljavnega Stanovanjskega zakona

(SZ) je bilo v njegovem 58. členu izrecno in nedvoumno določeno, da

oseba, ki stanovanje uporablja brez sklenjene najemne pogodbe,

uporablja stanovanje nezakonito (1. odst.) in lastnik lahko kadarkoli

vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču (2.

odstavek). To pomeni, da je za tožbo zoper nezakonitega uporabnika

stanovanja aktivno legitimiran zgolj lastnik stanovanja in nihče

drug. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko

je tožnika štelo za lastnika predmetnega stanovanja in mu kot takemu

priznalo aktivno legitimacijo v tem postopku.

Nesporno dejstvo je, da je tožnik s kupno pogodbo z dne 29.7.1980

(priloga A3) kupil predmetno stanovanje in je s tako sklenjeno pisno

pogodbo pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na

stanovanju. Vendar za pridobitev lastninske pravice je poleg pravnega

naslova potreben še pridobitni način (izročitev stvari), kar pri

nepremičninah predstavlja vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi,

če se ta v zemljiški knjigi vodi. V času sklenitve kupne pogodbe

veljavni Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je

veljal vse do 31.12.2001, je namreč v 33. členu izrecno določal, da

se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na

nepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, z zakonom

določen način. Javna knjiga je nedvomno zemljiška knjiga. Od 1.1.2002

dalje pa dejansko enako določa sedaj veljavni Stvarnopravni zakonik

(SPZ) v 1. odst. 49. člena, po katerem se za pridobitev lastninske

pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško

knjigo.

Nadaljnje nesporno dejstvo, ugotovljeno v postopku, je, da tožnik v

zemljiški knjigi še vedno ni vpisan kot lastnik predmetne

nepremičnine, ampak sta kot taka vpisana prodajalca po kupni pogodbi

priloga A3.

Navedeno pomeni, da tožnika ni možno smatrati za lastnika

obravnavanega stanovanja, ki naj bi po zatrjevanjih tožeče stranke

pridobil to pravico z realizacijo kupne pogodbe (priloga A3), v

posledici česar skladno 2. odst. 58. člena SZ nima aktivne

legitimacije za tožbo v tej pravdi. Torej bi bilo potrebno ob

pravilni uporabi materialnega prava, glede na zgoraj navedena

pravnorelevantna dejstva, tožbeni zahtevek kot neutemeljenega

zavrniti.

Vsa navajanja in opredeljevanja v postopku in v izpodbijani sodbi,

kot obravnavani pritožbi, glede realizacije kupne pogodbe (priloga

A3) so za odločitev o tožbenem zahtevku v tem postopku irelevantna in

neupoštevna. Načelo realizacije ima namreč učinek le na veljavnost

pravnega posla, če so pri njegovem sklepanju podane formalne

pomanjkljivosti, ki imajo za posledico neveljavnost tega posla. To

pomeni, da je kupna pogodba A3 lahko bila zaradi njene realizacije

veljavno sklenjena, čeprav za njeno veljavnost ne bi bili izpolnjeni

vsi predpisani pogoji. Vendar je kupec po pogodbi z veljavno kupno

pogodbo pridobil šele pravni naslov za pridobitev lastninske pravice,

ni pa pridobil tudi že same lastninske pravice. To pridobi, kot je

bilo že navedeno, z vpisom v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo nobene kršitve določb

postopka, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolnosti, pritožbi tožene stranke

ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da

je tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljenega zavrnilo (4.

točka 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških celotnega pravdnega postopka temelji na določilu

2. odst. 165. člena ZPP in je tožeča stranka, ki je v postopku v

celoti propadla, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne

stroške. Pravdni stroški tožene stranke so odmerjeni na podlagi 1.

odst. 154. člena ZPP in v skladu z veljavno Odvetniško in taksno

tarifo. Skupno znašajo 141.147,60 SIT, od česar so 88.726,80 SIT

stroški postopka na prvi stopnji (200 odvetniških točk za sestavo

odgovora na tožbo, 200 odvetniških točk za sestavo prvega

pripravljalnega spisa, 200 odvetniških točk za zastopanje stranke na

naroku, 20 odvetniških točk za poročilo stranki, vse povišano za 2%

na račun administrativnih stroškov in 20% za DDV in 5.250,00 SIT

sodna taksa za odgovor na tožbo) in 52.420,80 SIT stroškov

pritožbenega postopka (200 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20

odvetniških točk za končno poročilo stranki, povišano za 2% na račun

administrativnih stroškov in 20% za DDV in 22.800,00 SIT sodna taksa

za pritožbo).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2015/93
• VSL sodba I Cp 190/2000
• VSK sodba Cp 314/93