<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 354/2004

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.354.2004
Evidenčna številka:VSK01521
Datum odločbe:27.09.2005
Področje:stvarno pravo
Institut:služnostna pravica - bistvena kršitev

Jedro

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da tožeča stranka ni izvrševala služnostne pravice hoje in prevoza z vsemi vozili po celotni širini parcele 2473/11 k.o. B., temveč le v tistem delu, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelo št. 2473/5 k.o. B., na tistem delu zemljišča, ki se nahaja med obema podpornima zidovoma. V izreku pa je odločilo, da pot poteka tudi po parcelni št. 2473/11 - pot, ta del zemljišča pa ni opredeljen tako kot v obrazložitvi in je zato podano zatrjevano nasprotje, ki predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, pobijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O pritožbenih stroških strank in stranskega intervenienta bo odločeno s končno odločbo.

 

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi služnostna pravica hoje in prevoza z vsemi vozili po parceli 2473/5 - pot, vl.št. 185 k.o. B., za potrebe njene parcele 2473/3 vl.št. 383 k.o. B.. Tekom pravde sta iz parcele 2473/5 nastali dve parceli in sicer parcela 2473/5 in 2473/11, ki je bila prodana S.V., stranskemu intervenientu v tej pravdi. Tožeča stranka je zato zahtevala ugotovitev služnosti na obeh omenjenih parcelah. O obstoju služnostne pravice na parceli 2473/5 je bilo že pravnomočno odločeno (tožbenemu zahtevku ugodeno), nerešen pa je ostal zahtevek za ugotovitev služnosti tudi na parceli 2473/11 k.o. B.. S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja za potrebe parc. 2473/3 služnostna pravica hoje in prevoza z vsemi vozili, ki poteka tudi po parceli št. 2473/11 k.o. B. (točka 1 izreka), toženki O.K. naložilo izstavitev za vknjižbo primerne listine (točka 2 izreka) ter ji tudi naložilo v plačilo stroške tožeče stranke v višini 611.448,00 SIT.

Proti tej sodbi se pravočasno, po svojih pooblaščencih pritožujeta toženka in stranski intervenient.

Toženka v svoji pritožbi izrecno uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja namreč, da je obrazložitev sodbe v nasprotju z izrekom, saj je z izpodbijano sodbo sodišče odločilo, da obstaja v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine s parc.št. 2473/3 k.o. B. služnostna pravica hoje in prevoza z vsemi vozili, ki poteka po celotni parceli št. 2473/11 k.o. B. in ne samo v delu, kot izhaja iz obrazložitve. Sicer pa bi moralo sodišče v tej zadevi izvesti dokaz z vpogledom v vse listine v tem postopku, posebno pa še z vpogledom v upravni spis toženke št. 462-20/95 in vsako listino posebej. Spis je bil sodišču vročen na obravnavi 11.04.2000, v tem spisu se nahaja tudi listina in sicer dopis tožeče stranke toženi z dne 17.11.1995 iz katerega izhaja, da je bil podporni zid zgrajen spomladi 1995 ter da se je pot uporabljala po potresu 1976, ko se je pričela gradnja stanovanjske hiše. Tožeča stranka torej ni priposestvovala služnosti kot zatrjuje, saj med začetkom uporabe poti in ko po tem zemljišču ni mogla več voziti, ni poteklo 20 let, kar je potrebno za priposestvovanje ampak kvečjemu 19 let. Toženka pomanjkljivostim pri sprejemu dokaznega sklepa ni mogla ugovarjati, saj na obravnavi ni bila prisotna, po prepričanju toženke pa bi moralo sodišče povzeti dokazni sklep v celoti. Protivi se tudi delu sodbe, ki se nanaša na stroške, saj ni obrazloženo, katere stroške je sodišče priznalo, zaradi česar toženka sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka, podrejeno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stranski intervenient pa v svoji pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, najprej pa opozarja na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Sodišče šteje kot dokazano, da je tožeča stranka dejansko izvrševala služnostno pravico hoje in prevoza z vsemi vozili na tistem delu bivše parcele 2473/5 k.o. B., ki je sedaj parcela 2473/11 k.o. B., ne sicer v celotni širini, temveč v tistem delu, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelo 2473/5 k.o. B., iz izreka pa izhaja, da je s služnostno pravico obremenjena celotna parcela 2473/11 k.o. B.. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje in v posledici kršilo materialno pravo. Pri ocenjevanju izvedenih dokazov bi moralo upoštevati in prvenstveno najprej zavzeti stališče do izpovedi tožečih strank, ki v marsičem potrjujejo zatrjevanja pritožnika, kar bi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi pogojevalo izdajo zavrnilne sodbe. Tožeča stranka zatrjuje, da je uporabljala pot med obema podpornima zidovoma v celoti, to je v celoti tudi do zgornjega zidu, ki predstavlja južni podporni zid vrta pritožnika in to vseskozi od leta 1977 dalje, na enak način in v enakem obsegu, na obravnavi 16.12.1997 pa je tožnica sama izpovedala, da se je stranski intervenient, ki je lastnik vrta nad zgornjim podpornim zidom vseskozi širil v smeri proti navedeni poti in jo s tem ožal in sicer na severovzhodni strani zgornjega podpornega zidu, ki ga je za tri metre pomaknil v smeri proti sporni poti in sicer v smeri proti jugu. To naj bi bilo kakih 9 ali 10 let nazaj, torej leta 1987 ali 1988. Na isti obravnavi je še izpovedala, da je sosed V.S. v spodnjem delu poti pri odcepu iz vaške poti ob svoji stanovanjski hiši na koncu podpornega zidu postavil še en podporni zid in sicer 2 ali 3 leta nazaj, s čimer se je pot zožala tako, da vožnja s tovornimi vozili ni možna. To naj bi se torej zgodilo leta 1994 ali 1995. Glede na to, da je sodišče v obrazložitvi sodbe pritrdilo navedbam stranskega intervenienta o času izgradnje zgornjega podpornega zidu v letu 1978 ali 1979 in o izgradnji podaljška zgornjega podpornega zidu v letu 1989, se izkažejo drugačna zatrjevanja tožeče stranke glede časa izvedbe navedenih gradbenih posegov, ki jih je izvršil stranski intervenient, kot neresnična. Stanje v zvezi z uporabo spornega zemljišča oziroma v zvezi z ožanjem poti se je torej zgodilo že bistveno prej, torej že v letu 1978 oziroma 1979 in kasneje leta 1989 in torej držijo navedbe stranskega intervenienta, da je le on uporabljal sporno zemljišče vse skozi. Opozarja še na izpoved J.L. dne 16.12.1997, ki je, potem ko mu je bila pokazana fotografija A4 izpovedal, da prikazuje tako stanje, kot je tudi danes v naravi, torej kot je bilo leta 1997. Glede na to, da na navedeni fotografiji še ni bilo podaljška zgornjega podpornega zidu, ki je bil zgrajen leta 1989 je očitno, da je bila njegova izpoved neresnična. Omenja še izpoved tožnika M.L. z dne 09.03.2000, da je s postavitvijo podpornega zidu v začetku leta 1995 V.S. onemogočil normalen dostop z vsemi vozili in s peš hojo do parcele 2473/3 k.o. B., ter da je V. tudi v spodnjem delu poti posegel vanjo tako, da je postavil 30 cm visok in 60 do 70 cm dolg zid, kar se je zgodilo v času trajanja tega postopka. To naj bi bilo v začetku leta 1998. Izpovedal je še, da je bila zaradi tega trasa poti pomaknjena proti spodnjemu podpornemu zidu. Glede na ugotovitve sodišča o času izgradnje zgornjega podpornega zidu in podaljška tega zidu se pokažejo izpovedi tožečih strank glede časa izvedbe navedenih gradbenih posegov pritožnika kot neresnične. Glede na zaključke sodišča se pokaže kot neresnično tudi stalno in nenehno zatrjevanje tožeče stranke, da je uporabljala celotno zemljišče med opornima zidovoma. To ni razvidno iz nobene fotografije, tudi ne iz tistih, ki jih je predložila v spis sama tožeča stranka. Tudi zaključek sodišča, da je tožeča stranka uporabljala del parcele 2473/11, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelo 2473/5 ne drži. Pritožnik je od O.K. odkupil tisti del parcele 2473/5, ki ga je sam vseskozi uporabljal in ki ni bilo v uporabi tožečih strank. Obseg tega zemljišča je bil ugotovljen na kraju samem, s čimer se je strinjala tudi tožeča stranka. Parcelacija je zgolj formalizirala dotedanjo posestno stanje in tožeča stranka ni bila pri tem v ničemer oškodovana. Do svoje nepremičnine ima pot po kateri je možen dovoz tudi s tovornim vozilom. Ne drži zaključek sodišča, da ni dokazano, da je drevo cimberja kakorkoli preprečevalo, da bi se tožeča stranka pri uporabi poti držala bolj desno. Fotografija A4, na katero se pri tem sklicuje sodišče, tega ne dokazuje, prav tako ne izkazujejo tudi druge fotografije, na katere opira svojo odločitev sodišče. Poleg tega je potrebno upoštevati, da tega dejstva niti tožeča stranka ni zatrjevala. Pritožnik meni, da tožeča stranka v tej zadevi ni dokazala, da je priposestvovala tudi služnostno pravico hoje in prevoza z vsemi vozili, tudi po parceli 2473/11 k.o. B.. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano odločbo in v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma da razveljavi to odločbo in vrne zadevo v ponovni postopek na prvo stopnjo.

Tožeča stranka je odgovorila tako na pritožbo toženke kot tudi na pritožbo stranskega intervenienta ter predlagala njuno zavrnitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče se pridružuje pritožbenim trditvam obeh pritožnikov, ki se nanašajo na nasprotje med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da tožeča stranka ni izvrševala služnostne pravice hoje in prevoza z vsemi vozili po celotni širini parcele 2473/11 k.o. B., temveč le v tistem delu, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelo št. 2473/5 k.o. B., na tistem delu zemljišča, ki se nahaja med obema podpornima zidovoma. V izreku pa je odločilo, da pot poteka tudi po parcelni št. 2473/11 - pot, ta del zemljišča pa ni opredeljen tako kot v obrazložitvi in je zato podano zatrjevano nasprotje, ki predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Ta kršitev je narekovala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (1.odst. 354.čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje omenjeno kršitev odpraviti tako, da bosta izrek sodbe in njena obrazložitev skladni, izrek pa tudi izvršljiv.

Ostale pritožbene trditve pritožnikov, pritožbenega sodišča niso prepričale. Ne eden ne drugi ni uspel omajati v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je izvedlo izjemno obširen in natančen dokazni postopek, skrbno ocenilo vse pravno pomembne dokaze in s svojo dokazno oceno prepričalo tudi pritožbeno sodišče, ki se pridružuje tudi dejanskim zaključkom sodbe, da je tožeča stranka dejansko izvrševala služnost več kot 20 let (vsaj od aprila 1977 do januarja 1998) na zemljišču, ki se nahaja med podpornima zidovoma, torej tudi na parcelni št. 2473/11 k.o. B. (na delu parcele 2473/11, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelno št. 2473/5 k.o. B. ter zgornjim podpornim zidom).

Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločbe, o pritožbenih stroški strank in stranskega intervenienta pa bo odločeno s končno odločbo (3.odst. 165.čl. ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNTg2MQ==