VSL sklep I Cp 2474/2005

Jedro

Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna

vlaganja, je mogoče le ob soglasju.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo

nepremičnino, vpisano v vl. št. 649, parc. št. 147/12, dvorišče 690

m2 in stanovanjska stavba 116 m2, v solasti nepravdnih strank vsake

do 1/2. Odločilo je, da se delitev opravi tako, da se nepremičnina

proda in kupnina razdeli. Odločilo je tudi, da skupne stroške

postopka v zvezi z delitvijo v višini 175.400,60 SIT nosita

udeleženca vsak do 1/2.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih

razlogov in predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa. Bistvena

vsebina njegove pritožbe je naslednja:

Možna je fizična delitev nepremičnine. Tako po določilih Zakona o

nepravdnem postopku (ZNP) kot po določilih Stvarnopravnega zakonika

(SPZ), je primarna fizična delitev. Ni pravilna ugotovitev sodišča v

izpodbijanem sklepu, da fizična delitev tudi z doplačilom vrednosti

ni mogoča. Pri odločitvi o delitvi ni bilo odločeno o vprašanju

vlaganj nasprotnega udeleženca. Z njimi je nasprotni udeleženec

zvišal tudi vrednost solastninskega deleža predlagateljice.

Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo

pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti odločitvi sodišča prve

stopnje. V postopku, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, in v tam

izvedenih dokazov je povsem dovolj podlage za odločitev, kakršno je

sprejelo sodišče prve stopnje: da se torej opravi civilna delitev. To

pomeni, da se stvar proda in kupnina razdeli. Sodišče prve stopnje je

pravilno uporabilo 4. odst. 70. člena SPZ, ki se uporablja v tem

primeru glede na določbo 2. odst. 273. člena SPZ. Po navedeni določbi

sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, če fizična

delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali

je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.

Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi trditvami, da je fizična

delitev mogoča. Postopek je namreč pokazal nasprotno, sodišče prve

stopnje pa je v zvezi s tem vprašanjem tudi zapisalo izčrpne razloge

v izpodbijanem sklepu (list. št. 188). Teh razlogov zato ni treba

ponavljati. Sicer pa pritožba v zvezi s tem le ponavlja že v

dosedanjem postopku izraženo stališče nasprotnega udeleženca. Katere

dokaze o tem, da potrebna vlaganja ne bi zahtevala takšnih denarnih

sredstev, kot jih je navedel sodni izvedenec A.K., je nasprotni

udeleženec predložil, iz pritožbe ne izhaja. Poleg tega pa je treba

povedati še tole:

V postopku je bilo ugotovljeno, da bi bila za ureditev stanovanja v

mansardi in s tem za razdelitev stanovanjske hiše v dva dela potrebna

precejšnja vlaganja. Ne glede na to, kako velika bi morala biti ta

vlaganja, pa v 70. členu SPZ, ki določa način delitve, ni podlage, po

kateri bi sodišče sploh moglo odločati tako, kot se v pritožbi

zavzema nasprotni udeleženec. O morebitni spremembi solastne stvari v

zvezi z delitvijo - dodatna vlaganja v stvar namreč pomenijo njeno

spremembo - namreč SPZ ne govori. To pomeni, da bi bila fizična

delitev mogoča le s pogojem, da eden od solastnikov prostovoljno

prevzame tako tisti del stavbe, v katerem so potrebna vlaganja, kot

tudi vse stroške v zvezi s tem. Solastniku, ki se takemu načinu

upira, tega ni mogoče nalagati, ker ima pravico do razdelitve stvari

take, kakršna je (člen 69/1 SPZ). V postopku nasprotni udeleženec ni

pokazal pripravljenosti v smislu zgoraj povedanega, medtem ko se

predlagateljica z načinom delitve, kot ga je določilo sodišče prve

stopnje, očitno strinja.

Vprašanje vlaganj in morebitno zvišanje deleža nasprotnega

udeleženca, nista stvar tega postopka. Že trditve nasprotnega

udeleženca v navedenem postopku, da je namreč vlagal brez soglasja

predlagateljice, ne dajejo podlage za stvarnopravni zahtevek.

Morebitni obligacijski zahtevek pa ni stvar tega postopka. Zato tudi

ni mogoče govoriti o sporu med solastnikoma, zaradi katerega bi bila

potrebna prekinitev nepravdnega postopka (118/3 ZNP).

Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sklep potrditi

(353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 889/99
• VSL sklep I Cp 1324/93
• VSL sklep I Cp 1743/2016