VSL sklep I Cp 120/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.120.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50381 |
Datum odločbe: | 25.05.2005 |
Področje: | stvarno pravo |
Institut: | gospodarska družba |
Jedro
Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč
je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih
gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je
izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je
nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki
niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in
razsodilo, da mora toženec obračunati tožnici bruto plačo za čas od
1.9.1992 do 31.12.1996, obračunati in plačati prispevke in davke iz
bruto zneska 2,846.207,00 SIT ter tožnici izplačati neto zneske za
posamezne mesece z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega zneska.
Tožencu je še naložilo, da plača tožnici regres za letni dopust za
leta od 1993 do 1996 z zamudnimi obrestmi in ji povrne pravdne
stroške v znesku 392.895,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V
ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Proti takšni odločitvi toženec v pravočasni pritožbi uveljavlja
pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe
materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z
zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in
vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da
je zagrešilo več bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Navaja,
da je iz neznanega razloga in brez posebne obrazložitve ponovno
otvorilo obravnavo, češ da je potrebno pojasniti določene navedbe v
zvezi z zahtevkom. Na obravnavi pa tožeča stranka ni potem ničesar
pojasnila, marveč je le povedala to, da je pri modifikaciji zahtevka
prišlo do neljube pomote. To pa po mnenju toženca ne more biti razlog
za takšno ravnanje sodišča, kot ga je kasneje izvajalo, marveč bi
moralo tožbeni zahtevek po kratkem postopku zavreči ali zavrniti.
Nakazuje določene pomisleke v zvezi z ravnanjem sodišča, ki se je po
njegovem mnenju postavilo v vlogo pomočnika tožnice. Bojda je tožnica
umaknila del svojega tožbenega zahtevka, kar pravzaprav ni jasno niti
njemu niti sodišču, saj se o teh vprašanjih ni ustrezno procesno
odločilo. Iz sodbe zato sploh ni razvidno kateri del zahtevka je bil
umaknjen in kateri zavrnjen. V izreku je sicer res navedeno, da se v
ostalem tožbeni zahtevek zavrne, ni pa tega dovolj jasno in nedvoumno
obrazložilo. Ne glede na navedene kršitve pa je sodišče tudi
nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Glede na tožničine
trditve, da družba Terna še vedno obstaja in da zoper njo ni bil
uveden stečajni postopek, bi morala svoj zahtevek uperiti proti
družbi in ne proti tožencu. Oporeka tudi višini prisojenega zneska,
saj po njegovem mnenju sodišče tožnice ni ustrezno razvrstilo pri
določitvi njene plače glede na v obrazložitvi omenjeno kolektivno
pogodbo. Tudi gola navedba, da je tožnica upravičena do plače, gotovo
ne predstavlja zadostnih razlogov, kakršne mora imeti sodba. Po
stališču pritožnika je bilo nepravilno odločeno tudi o ugovoru
zastaranja.
Pritožbeno sodišče je toženčevo pritožbo že obravnavalo, ji ugodilo
ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo. V
revizijskem postopku pa je bil sklep sodišča druge stopnje
razveljavljen, zadeva pa mu je bila vrnjena v novo odločanje. Ker je
bilo določilo 6. odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah
izpostavljeno ustavnemu preizkusu, je ustavno sodišče odločilo, da se
s 23.5.2002 do končne odločitve prekinejo vsi pravdni in izvršilni
postopki, začeti zoper družbenike tistih družb, ki so bile izbrisane
na podlagi določb 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij
(ZFPPod) in katerih temelj odgovornosti so 4. in 5. odstavek 27.
člena ZFPPod ter 6. odstavka 580. člena ZGD. S sklepom z dne 3.1.2005
je Okrožno sodišče v Krškem odločilo, da se postopek, ki je bil
prekinjen od 23.5.2002, ponovno nadaljuje, saj je medtem Ustavno
sodišče z odločbo U-1-135/00-77 že odločilo o ustavnosti omenjenih
določb ZGD in ZFPPod.
Pritožba je utemeljena.
Neutemeljeni so toženčevi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na
zatrjevane kršitve v zvezi z okoliščino, da je sodišče glavno
obravnavo končalo, nato pa jo znova začelo, saj ne navede prav
nobenega razloga v čem in na kakšen način naj bi to vplivalo na
pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Brezpredmetno je tudi
njegovo razpravljanje o skrčitvi tožbenega zahtevka. Razpravljanje o
pomenskosti tega izraza predstavlja toženčevo sprenevedanje. Gre za v
sodni praksi uveljavljen izraz, ki pomeni delni umik tožbenega
zahtevka. Tožencu je treba pritrditi, da bi bilo treba glede delnega
umika izdati deklaratorni sklep o delni ustavitvi postopka, kar pa
sodišče lahko še vedno stori z dopolnilnim sklepom.
Neutemeljeni so toženčevi pritožbeni očitki tudi glede odločitve o
višini zahtevka. Toženec je višini zahtevka tekom postopka pred
sodiščem prve stopnje ugovarjal zgolj pavšalno oziroma, ne da bi svoj
ugovor ustrezno substanciral. Sodba sodišča prve stopnje temelji na
določilu 6. odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD),
po katerem je toženec odgovoren za obveznosti družbe do tožnice kot
družbenik z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem.
Tožničina terjatev pa je bila ugotovljena s pravnomočno odločbo
Sodišča združenega dela v Brežicah z dne 21.10.1993, opr. št. S, po
kateri bi morala družba T. d.o.o., katere ustanovitelj in družbenik
je toženec, plačati tožnici plačo po IV. tarifnem razredu kolektivne
pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije z zamudnimi obrestmi od vsake
zapadle mesečne plače dalje za obdobje od 1.9.1992 dalje. To terjatev
pa je sodišče pravilno obračunalo v skladu s podatki kolektivne
pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS,
št. 7/91-1.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno odločilo o neutemeljenosti
ugovora zastaranja. Obveznost družbe se namreč nanaša na čas od
1.9.1992 do 31.12.1996, tožba pa je bila vložena 18.4.1997, torej
znotraj splošnega petletnega zastaralnega roka (371. člen Zakona o
obligacijskih razmerjih). Poleg tega pa gre za toženčevo odgovornost
za judikatno terjatev, oziroma terjatev ugotovljeno s pravnomočno
sodno odločbo, zato bi zanjo veljal tudi zastaralni rok iz 379. člena
ZOR.
Pritrditi pa je treba pritožbenemu očitku o nepopolni ugotovitvi
dejanskega stanja in sicer v zvezi s pravnorelevantnimi dejanskimi
okoliščinami, ki pogojujejo toženčevo odgovornost za odgovornost
družbe T. d.o.o. v smislu 6. odstavka 580. člena ZGD. ZGD je v 1.
odstavku 580. člena določil, da morajo obstoječe družbe in druge
organizacijske oblike podjetij do 31.12.1994 uskladiti ustanovitvene
in druge akte ter v nadaljnjih 90 dneh izvoliti oziroma imenovati
organe družbe. V 2. odstavku 580. člena pa je določil, da morajo
obstoječe delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo uskladiti
svoj osnovni kapital z določbami zakona, oziroma se v nadaljnjih 90
dneh preoblikovati v družbo, za katero izpolnjujejo pogoje, oziroma v
podjetnika. ZFPPod je uvedel institut izbrisa gospodarskih družb iz
sodnega registra brez likvidacije in med drugim določil, da se na ta
način izbrišejo iz sodnega registra tudi družbe, ki se v zakonskem
roku niso uskladile po omenjenih določbah ZGD. Odgovornost za
obveznosti takšnih družb ureja določilo 6. odstavka 580. člena ZGD,
po katerem družbeniki kapitalskih družb, ki se niso uskladile z
zahtevami ZGD, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v
družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik. ZGD je torej
za opustitev omenjene uskladitve določil kot sankcijo osebno
odgovornost družbenikov. Pri tem gre za obliko nekakšnega
"zakonskega" spregleda pravne osebnosti.
Na podlagi takšne ureditve je s potekom roka za uskladitev družbe z
ZGD nastopila odgovornost vseh družbenikov, ne glede na to, kakšen
vpliv so lahko imeli na poslovanje družbe in na to, ali se bo družba
pravočasno uskladila z določbami ZGD. Takšna ureditev ni bila ustavno
sporna, kolikor je prizadela družbenike, ki jim je mogoče pripisati
premalo skrbno ravnanje v zvezi z uskladitvijo družb z ZGD - torej
kot posledica neizpolnjevanja družbeniških obveznosti, zaradi česar
je prizadeta varnost upnikov. Tiste družbe, ki so poslovale, torej
tudi prevzemale obveznosti iz naslova poslovanja, bi se zato morale
zaradi varstva upnikov uskladiti z zakonom. Odgovornost družbenikov
tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč je bil njen nastanek
odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih gospodarskih
subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je izkazalo, pa
je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je nanašala na
t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki niso imeli
vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb. Glede na navedeno
ustavno odločbo je torej vprašanje, ali v obravnavanem primeru
toženec odgovarja za obveznosti družbe T. d.o.o., odvisno od
ugotovitve ali je imel vpliv na to, da ni prišlo do uskladitve družbe
z ZGD. Pri tem je dokazno breme na njem. Če se ugotovi, da s
pravicami in dolžnostmi, ki jih je imel toženec kot družbenik, ni
poskrbel, da bi družba poslovala v skladu z veljavno zakonodajo, je
podana njegova odgovornost za obveznosti omenjene družbe, tudi proti
tožnici. Ugotovitve o tem izpodbijana sodba nima, saj je bila izdana
pred citirano ustavno odločbo, ki je veljavnost 6. odstavka 580.
člena ZGD omejila le na t.i. aktivne oziroma prave družbenike. Ker
navedeno pravnorelevantno dejstvo, ki ga je izpostavila odločba
ustavnega sodišča ni bilo ugotavljano, je bilo treba v skladu z
določbo 355. člena ZPP razveljaviti izpodbijano sodbo in jo vrniti
sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je iz gornjih razlogov
razvidno v kateri smeri naj sodišče dopolni postopek za ugotovitev
dejanskega stanja.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009