<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 120/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.120.2005
Evidenčna številka:VSL50381
Datum odločbe:25.05.2005
Področje:stvarno pravo
Institut:gospodarska družba

Jedro

Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in

razsodilo, da mora toženec obračunati tožnici bruto plačo za čas od

1.9.1992 do 31.12.1996, obračunati in plačati prispevke in davke iz

bruto zneska 2,846.207,00 SIT ter tožnici izplačati neto zneske za

posamezne mesece z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega zneska.

Tožencu je še naložilo, da plača tožnici regres za letni dopust za

leta od 1993 do 1996 z zamudnimi obrestmi in ji povrne pravdne

stroške v znesku 392.895,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V

ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti takšni odločitvi toženec v pravočasni pritožbi uveljavlja

pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z

zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da

je zagrešilo več bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Navaja,

da je iz neznanega razloga in brez posebne obrazložitve ponovno

otvorilo obravnavo, češ da je potrebno pojasniti določene navedbe v

zvezi z zahtevkom. Na obravnavi pa tožeča stranka ni potem ničesar

pojasnila, marveč je le povedala to, da je pri modifikaciji zahtevka

prišlo do neljube pomote. To pa po mnenju toženca ne more biti razlog

za takšno ravnanje sodišča, kot ga je kasneje izvajalo, marveč bi

moralo tožbeni zahtevek po kratkem postopku zavreči ali zavrniti.

Nakazuje določene pomisleke v zvezi z ravnanjem sodišča, ki se je po

njegovem mnenju postavilo v vlogo pomočnika tožnice. Bojda je tožnica

umaknila del svojega tožbenega zahtevka, kar pravzaprav ni jasno niti

njemu niti sodišču, saj se o teh vprašanjih ni ustrezno procesno

odločilo. Iz sodbe zato sploh ni razvidno kateri del zahtevka je bil

umaknjen in kateri zavrnjen. V izreku je sicer res navedeno, da se v

ostalem tožbeni zahtevek zavrne, ni pa tega dovolj jasno in nedvoumno

obrazložilo. Ne glede na navedene kršitve pa je sodišče tudi

nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Glede na tožničine

trditve, da družba Terna še vedno obstaja in da zoper njo ni bil

uveden stečajni postopek, bi morala svoj zahtevek uperiti proti

družbi in ne proti tožencu. Oporeka tudi višini prisojenega zneska,

saj po njegovem mnenju sodišče tožnice ni ustrezno razvrstilo pri

določitvi njene plače glede na v obrazložitvi omenjeno kolektivno

pogodbo. Tudi gola navedba, da je tožnica upravičena do plače, gotovo

ne predstavlja zadostnih razlogov, kakršne mora imeti sodba. Po

stališču pritožnika je bilo nepravilno odločeno tudi o ugovoru

zastaranja.

Pritožbeno sodišče je toženčevo pritožbo že obravnavalo, ji ugodilo

ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo. V

revizijskem postopku pa je bil sklep sodišča druge stopnje

razveljavljen, zadeva pa mu je bila vrnjena v novo odločanje. Ker je

bilo določilo 6. odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah

izpostavljeno ustavnemu preizkusu, je ustavno sodišče odločilo, da se

s 23.5.2002 do končne odločitve prekinejo vsi pravdni in izvršilni

postopki, začeti zoper družbenike tistih družb, ki so bile izbrisane

na podlagi določb 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij

(ZFPPod) in katerih temelj odgovornosti so 4. in 5. odstavek 27.

člena ZFPPod ter 6. odstavka 580. člena ZGD. S sklepom z dne 3.1.2005

je Okrožno sodišče v Krškem odločilo, da se postopek, ki je bil

prekinjen od 23.5.2002, ponovno nadaljuje, saj je medtem Ustavno

sodišče z odločbo U-1-135/00-77 že odločilo o ustavnosti omenjenih

določb ZGD in ZFPPod.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljeni so toženčevi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na

zatrjevane kršitve v zvezi z okoliščino, da je sodišče glavno

obravnavo končalo, nato pa jo znova začelo, saj ne navede prav

nobenega razloga v čem in na kakšen način naj bi to vplivalo na

pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Brezpredmetno je tudi

njegovo razpravljanje o skrčitvi tožbenega zahtevka. Razpravljanje o

pomenskosti tega izraza predstavlja toženčevo sprenevedanje. Gre za v

sodni praksi uveljavljen izraz, ki pomeni delni umik tožbenega

zahtevka. Tožencu je treba pritrditi, da bi bilo treba glede delnega

umika izdati deklaratorni sklep o delni ustavitvi postopka, kar pa

sodišče lahko še vedno stori z dopolnilnim sklepom.

Neutemeljeni so toženčevi pritožbeni očitki tudi glede odločitve o

višini zahtevka. Toženec je višini zahtevka tekom postopka pred

sodiščem prve stopnje ugovarjal zgolj pavšalno oziroma, ne da bi svoj

ugovor ustrezno substanciral. Sodba sodišča prve stopnje temelji na

določilu 6. odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD),

po katerem je toženec odgovoren za obveznosti družbe do tožnice kot

družbenik z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem.

Tožničina terjatev pa je bila ugotovljena s pravnomočno odločbo

Sodišča združenega dela v Brežicah z dne 21.10.1993, opr. št. S, po

kateri bi morala družba T. d.o.o., katere ustanovitelj in družbenik

je toženec, plačati tožnici plačo po IV. tarifnem razredu kolektivne

pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije z zamudnimi obrestmi od vsake

zapadle mesečne plače dalje za obdobje od 1.9.1992 dalje. To terjatev

pa je sodišče pravilno obračunalo v skladu s podatki kolektivne

pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS,

št. 7/91-1.

Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno odločilo o neutemeljenosti

ugovora zastaranja. Obveznost družbe se namreč nanaša na čas od

1.9.1992 do 31.12.1996, tožba pa je bila vložena 18.4.1997, torej

znotraj splošnega petletnega zastaralnega roka (371. člen Zakona o

obligacijskih razmerjih). Poleg tega pa gre za toženčevo odgovornost

za judikatno terjatev, oziroma terjatev ugotovljeno s pravnomočno

sodno odločbo, zato bi zanjo veljal tudi zastaralni rok iz 379. člena

ZOR.

Pritrditi pa je treba pritožbenemu očitku o nepopolni ugotovitvi

dejanskega stanja in sicer v zvezi s pravnorelevantnimi dejanskimi

okoliščinami, ki pogojujejo toženčevo odgovornost za odgovornost

družbe T. d.o.o. v smislu 6. odstavka 580. člena ZGD. ZGD je v 1.

odstavku 580. člena določil, da morajo obstoječe družbe in druge

organizacijske oblike podjetij do 31.12.1994 uskladiti ustanovitvene

in druge akte ter v nadaljnjih 90 dneh izvoliti oziroma imenovati

organe družbe. V 2. odstavku 580. člena pa je določil, da morajo

obstoječe delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo uskladiti

svoj osnovni kapital z določbami zakona, oziroma se v nadaljnjih 90

dneh preoblikovati v družbo, za katero izpolnjujejo pogoje, oziroma v

podjetnika. ZFPPod je uvedel institut izbrisa gospodarskih družb iz

sodnega registra brez likvidacije in med drugim določil, da se na ta

način izbrišejo iz sodnega registra tudi družbe, ki se v zakonskem

roku niso uskladile po omenjenih določbah ZGD. Odgovornost za

obveznosti takšnih družb ureja določilo 6. odstavka 580. člena ZGD,

po katerem družbeniki kapitalskih družb, ki se niso uskladile z

zahtevami ZGD, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v

družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik. ZGD je torej

za opustitev omenjene uskladitve določil kot sankcijo osebno

odgovornost družbenikov. Pri tem gre za obliko nekakšnega

"zakonskega" spregleda pravne osebnosti.

Na podlagi takšne ureditve je s potekom roka za uskladitev družbe z

ZGD nastopila odgovornost vseh družbenikov, ne glede na to, kakšen

vpliv so lahko imeli na poslovanje družbe in na to, ali se bo družba

pravočasno uskladila z določbami ZGD. Takšna ureditev ni bila ustavno

sporna, kolikor je prizadela družbenike, ki jim je mogoče pripisati

premalo skrbno ravnanje v zvezi z uskladitvijo družb z ZGD - torej

kot posledica neizpolnjevanja družbeniških obveznosti, zaradi česar

je prizadeta varnost upnikov. Tiste družbe, ki so poslovale, torej

tudi prevzemale obveznosti iz naslova poslovanja, bi se zato morale

zaradi varstva upnikov uskladiti z zakonom. Odgovornost družbenikov

tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč je bil njen nastanek

odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih gospodarskih

subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je izkazalo, pa

je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je nanašala na

t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki niso imeli

vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb. Glede na navedeno

ustavno odločbo je torej vprašanje, ali v obravnavanem primeru

toženec odgovarja za obveznosti družbe T. d.o.o., odvisno od

ugotovitve ali je imel vpliv na to, da ni prišlo do uskladitve družbe

z ZGD. Pri tem je dokazno breme na njem. Če se ugotovi, da s

pravicami in dolžnostmi, ki jih je imel toženec kot družbenik, ni

poskrbel, da bi družba poslovala v skladu z veljavno zakonodajo, je

podana njegova odgovornost za obveznosti omenjene družbe, tudi proti

tožnici. Ugotovitve o tem izpodbijana sodba nima, saj je bila izdana

pred citirano ustavno odločbo, ki je veljavnost 6. odstavka 580.

člena ZGD omejila le na t.i. aktivne oziroma prave družbenike. Ker

navedeno pravnorelevantno dejstvo, ki ga je izpostavila odločba

ustavnega sodišča ni bilo ugotavljano, je bilo treba v skladu z

določbo 355. člena ZPP razveljaviti izpodbijano sodbo in jo vrniti

sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je iz gornjih razlogov

razvidno v kateri smeri naj sodišče dopolni postopek za ugotovitev

dejanskega stanja.

 


Zveza:

ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNTczOQ==