VSL sklep I Cp 2776/2005

Jedro

Slovensko sodišče je pristojno za odločanje v odškodninski zadevi

proti tuji zavarovalnici le, če ima toženka sedež v naši državi ali

če je škoda nastala na ozemlju RS.

Če oškodovanec po nezgodi odide v drug kraj, tega novega kraja ni

mogoče šteti za kraj nastanka škode, čeprav oškodovanec v njem trpi

posledice škodnega dogodka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po toženkinem ugovoru z izpodbijanim sklepom

izreklo, da je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tem

sporu.

Toženka se je proti sklepu pravočasno pritožila zaradi bistvenih

kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega

prava. Sodišču prve stopnje očita, da je pri odločanju uporabilo

predpis, ki je stopil v veljavo šele po škodnem dogodku. Sodišče je

sicer pravilno ugotovilo, da gre za spor z mednarodnim elementom,

vendar je o pristojnosti odločilo v nasprotju z izoblikovano sodno

prakso. Ker je do škodnega dogodka prišlo izven Republike Slovenije,

dejstvo, da tožnika v Republiki Sloveniji, ker imata svoje bivališče,

trpita negmotno škodo, nikakor ne pomeni, da je tu nastopila tudi

škodljiva posledica. Toženka vztraja, da v tej zadevi ni podana

pristojnost slovenskega sodišča, zato predlaga, naj pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep spremeni in odloči, da sodišče prve stopnje

ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na Zakon o

mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99),

ki je začel veljati dne 28.7.1999. Podan je torej pritožbeni razlog

zmotne uporabe materialnega prava, saj se je škodni dogodek, iz

katerega izvira obravnavana škoda, pripetil dne 14.8.1998, ko je še

veljal prejšnji Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih

držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Uradni list SFRJ, št. 43/82 in

72/82), ki se je po 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo

Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike

Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) takrat uporabljal kot

republiški predpis. Po 53. čl. ZUKZ bi bilo slovensko sodišče

pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku proti zavarovalnici

iz naslova zavarovanja odgovornosti le, če bi toženka imela svoj

sedež v naši državi ali če bi škoda nastala na ozemlju Republike

Slovenije. V obravnavanem primeru nobeden od navedenih dveh pogojev

ni izpolnjen. Toženkin sedež je v tujini, škoda pa je nastala v

sosednji državi. Kraj nastanka škode je lahko samo kraj, kjer je

prišlo do škodnega dogodka, torej do telesnih ali duševnih poškodb,

zaradi katerih oškodovanec trpi telesne ali duševne bolečine ter

strah. Če oškodovanec po nezgodi odide v drug kraj, tega novega kraja

ni mogoče šteti za kraj nastanka škode, čeprav oškodovanec v njem

trpi posledice škodnega dogodka. Čeprav tožnika po tožbenih trditvah

še trpita negmotno škodo na ozemlju Republike Slovenije, kjer je

njuno bivališče, tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno

okoliščino, ki bi jima omogočala, da si izbereta pristojnost našega

sodišča.

Toženka torej utemeljeno ugovarja, da za odločanje v tem sporu ni

pristojno sodišče Republike Slovenije. Ker je sodišče prve stopnje o

tem toženkinem ugovoru odločilo v nasprotju z 18. čl. Zakona o

pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04),

je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, kar predstavlja

relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339.

čl. ZPP. To je sodišču druge stopnje narekovalo obvezno razveljavitev

izpodbijanega sklepa na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 1.

odst. 354. čl. istega zakona. Sodišče prve stopnje bo moralo v

nadaljevnaju postopka, upoštevaje toženkin ugovor, da ni pristojno,

preizkusiti dopustnost tožbe, skladno s 3. odst. 18. čl. ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst.

165. čl. ZPP. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep

razveljavilo, bo o toženkinih stroških za njeno pritožbo odločalo

sodišče prve stopnje v končni odločbi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 459/2010
• VSL sklep I Cpg 102/2003
• VSK sklep I Cpg 33/2005