VSL sklep IV Cp 1113/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.1113.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51341 |
Datum odločbe: | 23.06.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost |
Jedro
Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena
s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo
na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s
pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno
tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom
zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se
ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od
13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes
za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v
tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa
bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le
"utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta
spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja
spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika
namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske
skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar
sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,
da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa
ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega
sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno
tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o
vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče
odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v
katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od
tega vprašanja.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sodba prve stopnje se razveljavi in tožba zavrže.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene
stroške postopka v znesku ... SIT v 15 dneh.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pokojna A.P. in
pokojni M. O. živela v izvenzakonski skupnosti v času od
13.7.1968 do 31.12.1975 in toženi stranki naložilo, da
tožeči stranki povrne stroške postopka v znesku 143.108,00
SIT.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka sama in po
svojem pooblaščencu.
V pritožbi, ki jo toženec vlaga sam, navaja, da sta tožnika prvotno
navajala, da je izvenzakonska skupnost očeta z njuno materjo trajala
vse do očetove smrti. Tožba je bila nato skrčena na obdobje od
13.7.1968 do 31.12.19975, o čemer je bil obveščen šele na dan
obravnave, priče pa za to sploh niso vedele. S tem mu je bila kratena
pravica do predlaganja ustreznih prič. Sodišče bi moralo v interesu
poštenega vodenja postopka določiti nov datum za zaslišanje ali pa
tožnike napotiti na novo pravdo. V nadaljevanju pritožba izpodbija
dokazno oceno sodišča prve stopnje (da ni upoštevalo izpovedbe priče
F. O., da so bile priče tožeče stranke naučene na pamet, da je
odločilno vlogo odigrala zgodba tožeče stranke o božičnem dreveščku,
da ni logičen zaključek, da se je oče na delo z R. vozil z motorjem)
in mu očita, da določenih dokumentov ni upoštevalo (kupoprodajne
pogodbe z dne 5.2.1969, podatkov o stalnih prebivališčih M. O.,
dopisa podjetja T., da M. O. zaradi nadomestila za prevoz na delo ni
prijavil prebivališča na R.). Po prejemu sodbe je bil prisiljen
poiskati nove dokaze; prvič zato, ker sodba uradnih dokumentov ne
upošteva, in drugič zato, ker zaradi spremenjene tožbe izjave
očetovih sosedov naenkrat niso več prišle v poštev. Tako predlaga, da
sodišče pregleda razvezno tožbo, zasliši pričo Š. R., pregleda
podatke geodetske uprave in Občine C. v zvezi s prebivališči
pokojnikov. Te dokaze bi predlagal že prej, če bi vedel za vsebino
tožbe.
V pritožbi, ki jo vlaga po svojem pooblaščencu, tožena stranka
uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o
pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da tožena stranka ni
izkazala pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek. Pri
ugotovitvenih tožbah v zvezi z zapuščinskim postopkom se pravni
interes res predpostavlja, vendar v konkretnem primeru to ni tako.
Pravni interes bi tožeča izkazala le, če bi sledila napotitvenemu
sklepu zapuščinskega sodišča in bi uveljavljala dedno pravico svoje
matere in torej ugotovitev, da je izvenzakonska skupnost trajala do
smrti pokojnega M. O. Tožnika pa sta tožbeni zahtevek modificirala in
zahtevala ugotovitev, da sta pokojna A. P. in M. O. živela v
izvenzakonski skupnosti le v obdobju od 13.8.1968 do 31.12.1975 in
izrecno navedla, da ne uveljavljata dedne pravice A. P. po M. O. Za
tako ugotovitev pa tožnika nimata pravnega interesa. Zakon o
dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 210. členu ne predvideva napotitve na
pravdo za primer, ko bi bila med dediči sporna dejstva o obstoju
izvenzakonske skupnosti, ki je prenehala že več kot 25 let pred
smrtjo zapustnika. Zato bi bilo treba tožbo zavreči. V nadaljevanju
pritožba izpodbija dejansko stanje in meni, da je sodišče prve
stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, uveljavlja pa tudi
bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena ZPP (ni bilo skupnega bivanja izvenzakonskih partnerjev,
sodišče prve stopnje ni ocenilo dokazov, ki jih je predložila tožena
stranka, pokojnik se ni mogel vsakodnevno voziti z motorjem v službo
z R. v L., sodišče ni ocenilo kupoprodajne pogodbe z dne 3.2.1969, ni
vpogledalo v razvezni spis, ni upoštevalo izpovedi F. O., priče
tožeče stranke so bile vnaprej pripravljene, predlaga pa tudi nov
dokaz - zaslišanje priče R. Š.). Predlaga, da pritožbeno sodišče
izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma spremeni tako,
da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo
vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba (obe pritožbi tožene stranki sta v tem sklepu imenovani
enotno kot pritožba) je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni
odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi
predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi
obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali
pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni
zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo
pravno korist od vložitve takšne tožbe (2. odstavek 181. člena ZPP).
Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena s sklepom
zapuščinskega sodišča, in sicer , da vložita tožbo na ugotovitev
obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne A. P. s pokojnim M. O. in s
tem dedne pravice (sklep Okrajnega sodišča v L. z dne 19.1.2004, opr.
št. D .../2002). Takšna napotitev je temeljila na določilu 1. točke
2. odstavka 210. člena ZD, saj so bila med strankami sporna dejstva,
od katerih je odvisna pravica do dediščine, to je razmerje med
dedičem (oziroma tožnikoma kot pravnima naslednikoma dediča) in
zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Ker je zapuščinsko
sodišče tožnika napotilo na ugotovitev dedne pravice kot posledice
dejstva, da je njuna mati z zapustnikom živela v izvenzakonski
skupnosti (takšna skupnost pa bi morala trajati do smrti zapustnika,
da bi ji dedna pravica pripadala - 2. odstavek 10. člena ZD), je
napotitev tudi v skladu z določilom 2. odstavka 12. člena Zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po
katerem se o vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti odloči v
postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, ki je odvisna od tega
vprašanja, pri čemer ima odločitev o tem vprašanju pravni učinek samo
v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.
Tožnika sta prvotno tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim
sklepom zapuščinskega sodišča, saj sta zahtevala ugotovitev obstoja
izvenzakonske skupnosti med njunima staršema od 13.7.1968 dalje (ne
pa tudi ugotovitev dedne pravice A. P. po M. O.). Z vlogo z dne
7.9.2004 sta zahtevala, da se ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti
le za obdobje od 13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni
interes za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v tem
času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa bosta izločala
premoženje svoje matere. S tem pa nista le "utesnila" tožbenega
zahtevka, kot sta navedla (očitno menita, da sta le zmanjšala tožbeni
zahtevek, kar po 3. odstavku 184. člena ZPP ne predstavlja spremembe
tožbe), temveč sta spremenila istovetnost zahtevka, kar pa
predstavlja spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP, kar je
sodišče prve stopnje kasneje dovolilo v skladu s 1. odstavkom 185.
člena ZPP. Tožnika namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja
izvenzakonske skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice,
na kar sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato, da bi
iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa ju zapuščinsko
sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega sodišča ne izkazuje
pravnega interesa tožnikov za takšno tožbo. V tem je treba torej
pritrditi utemeljeni pritožbi tožene stranke. Glede na določilo 2.
odstavka 12. člena ZZZDR pa o vprašanju obstoja izvenzakonske
skupnosti niti ni mogoče odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le
v postopku, v katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je
odvisna od tega vprašanja.
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da tožena stranka pravilno
opozarja na pomanjkanje pravnega interesa tožnikov za ugotovitveno
tožbo. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči
že sodišče prve stopnje (274. člen ZPP). Ker navedeno predstavlja
bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena
ZPP v zvezi 2. odstavkom 181. člena ZPP, je pritožbeno sodišče
izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (2. odstavek 354.
člena ZPP). Glede na tako odločitev pritožben emu sodišču na druge
pritožbene navedbe ni bilo potrebno odgovarjati.
Drugi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče
razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in
tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Glede na to, da
tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti
stroške vsega postopka. Ti znašajo v postopku pred sodiščem prve
stopnje 363.184,00 SIT (600 odvetniških točk za sestavo odgovora na
tožbo, v to storitev pa so tudi zajeti stroški posveta s stranko in
pregleda listin, zato te storitve niso bile še posebej priznane, 2%
materialnih stroškov 25.000,00 SIT takse za odgovor na tožbo, 600
odvetniških točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 25% od 600 točk
za zastopanje na naroku dne 24.6.2004, ker so se na njem obravnavala
le procesna vprašanja, 600 odvetniških točk za zastopanje na naroku
21.9.2004, za katerega pripada stranki kot za zastopanje na prvem
naroku in dodatno še 300 točk za trajanje, 50% od 600 točk za
zastopanje na naroku 28.10.2004, 20% DDV) in 129.400,00 SIT v
pritožbenem postopku (750 odvetniških točk za sestavo pritožbe,
konferenca s stranko je v tej storitvi že zajeta, 20% DDV in
priglašena taksa za pritožbo 30.400,00 SIT). Skupno mora tako tožeča
stranka povrniti toženi stranki 492.584,00 SIT pravdnih stroškov.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009