<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 1113/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.1113.2005
Evidenčna številka:VSL51341
Datum odločbe:23.06.2005
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost

Jedro

Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

"utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

tega vprašanja.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba prve stopnje se razveljavi in tožba zavrže.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene

stroške postopka v znesku ... SIT v 15 dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pokojna A.P. in

pokojni M. O. živela v izvenzakonski skupnosti v času od

13.7.1968 do 31.12.1975 in toženi stranki naložilo, da

tožeči stranki povrne stroške postopka v znesku 143.108,00

SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka sama in po

svojem pooblaščencu.

V pritožbi, ki jo toženec vlaga sam, navaja, da sta tožnika prvotno

navajala, da je izvenzakonska skupnost očeta z njuno materjo trajala

vse do očetove smrti. Tožba je bila nato skrčena na obdobje od

13.7.1968 do 31.12.19975, o čemer je bil obveščen šele na dan

obravnave, priče pa za to sploh niso vedele. S tem mu je bila kratena

pravica do predlaganja ustreznih prič. Sodišče bi moralo v interesu

poštenega vodenja postopka določiti nov datum za zaslišanje ali pa

tožnike napotiti na novo pravdo. V nadaljevanju pritožba izpodbija

dokazno oceno sodišča prve stopnje (da ni upoštevalo izpovedbe priče

F. O., da so bile priče tožeče stranke naučene na pamet, da je

odločilno vlogo odigrala zgodba tožeče stranke o božičnem dreveščku,

da ni logičen zaključek, da se je oče na delo z R. vozil z motorjem)

in mu očita, da določenih dokumentov ni upoštevalo (kupoprodajne

pogodbe z dne 5.2.1969, podatkov o stalnih prebivališčih M. O.,

dopisa podjetja T., da M. O. zaradi nadomestila za prevoz na delo ni

prijavil prebivališča na R.). Po prejemu sodbe je bil prisiljen

poiskati nove dokaze; prvič zato, ker sodba uradnih dokumentov ne

upošteva, in drugič zato, ker zaradi spremenjene tožbe izjave

očetovih sosedov naenkrat niso več prišle v poštev. Tako predlaga, da

sodišče pregleda razvezno tožbo, zasliši pričo Š. R., pregleda

podatke geodetske uprave in Občine C. v zvezi s prebivališči

pokojnikov. Te dokaze bi predlagal že prej, če bi vedel za vsebino

tožbe.

V pritožbi, ki jo vlaga po svojem pooblaščencu, tožena stranka

uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da tožena stranka ni

izkazala pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek. Pri

ugotovitvenih tožbah v zvezi z zapuščinskim postopkom se pravni

interes res predpostavlja, vendar v konkretnem primeru to ni tako.

Pravni interes bi tožeča izkazala le, če bi sledila napotitvenemu

sklepu zapuščinskega sodišča in bi uveljavljala dedno pravico svoje

matere in torej ugotovitev, da je izvenzakonska skupnost trajala do

smrti pokojnega M. O. Tožnika pa sta tožbeni zahtevek modificirala in

zahtevala ugotovitev, da sta pokojna A. P. in M. O. živela v

izvenzakonski skupnosti le v obdobju od 13.8.1968 do 31.12.1975 in

izrecno navedla, da ne uveljavljata dedne pravice A. P. po M. O. Za

tako ugotovitev pa tožnika nimata pravnega interesa. Zakon o

dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 210. členu ne predvideva napotitve na

pravdo za primer, ko bi bila med dediči sporna dejstva o obstoju

izvenzakonske skupnosti, ki je prenehala že več kot 25 let pred

smrtjo zapustnika. Zato bi bilo treba tožbo zavreči. V nadaljevanju

pritožba izpodbija dejansko stanje in meni, da je sodišče prve

stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, uveljavlja pa tudi

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP (ni bilo skupnega bivanja izvenzakonskih partnerjev,

sodišče prve stopnje ni ocenilo dokazov, ki jih je predložila tožena

stranka, pokojnik se ni mogel vsakodnevno voziti z motorjem v službo

z R. v L., sodišče ni ocenilo kupoprodajne pogodbe z dne 3.2.1969, ni

vpogledalo v razvezni spis, ni upoštevalo izpovedi F. O., priče

tožeče stranke so bile vnaprej pripravljene, predlaga pa tudi nov

dokaz - zaslišanje priče R. Š.). Predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma spremeni tako,

da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba (obe pritožbi tožene stranki sta v tem sklepu imenovani

enotno kot pritožba) je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni

odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi

predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi

obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali

pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni

zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo

pravno korist od vložitve takšne tožbe (2. odstavek 181. člena ZPP).

Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena s sklepom

zapuščinskega sodišča, in sicer , da vložita tožbo na ugotovitev

obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne A. P. s pokojnim M. O. in s

tem dedne pravice (sklep Okrajnega sodišča v L. z dne 19.1.2004, opr.

št. D .../2002). Takšna napotitev je temeljila na določilu 1. točke

2. odstavka 210. člena ZD, saj so bila med strankami sporna dejstva,

od katerih je odvisna pravica do dediščine, to je razmerje med

dedičem (oziroma tožnikoma kot pravnima naslednikoma dediča) in

zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Ker je zapuščinsko

sodišče tožnika napotilo na ugotovitev dedne pravice kot posledice

dejstva, da je njuna mati z zapustnikom živela v izvenzakonski

skupnosti (takšna skupnost pa bi morala trajati do smrti zapustnika,

da bi ji dedna pravica pripadala - 2. odstavek 10. člena ZD), je

napotitev tudi v skladu z določilom 2. odstavka 12. člena Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po

katerem se o vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti odloči v

postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, ki je odvisna od tega

vprašanja, pri čemer ima odločitev o tem vprašanju pravni učinek samo

v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

Tožnika sta prvotno tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim

sklepom zapuščinskega sodišča, saj sta zahtevala ugotovitev obstoja

izvenzakonske skupnosti med njunima staršema od 13.7.1968 dalje (ne

pa tudi ugotovitev dedne pravice A. P. po M. O.). Z vlogo z dne

7.9.2004 sta zahtevala, da se ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti

le za obdobje od 13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni

interes za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v tem

času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa bosta izločala

premoženje svoje matere. S tem pa nista le "utesnila" tožbenega

zahtevka, kot sta navedla (očitno menita, da sta le zmanjšala tožbeni

zahtevek, kar po 3. odstavku 184. člena ZPP ne predstavlja spremembe

tožbe), temveč sta spremenila istovetnost zahtevka, kar pa

predstavlja spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP, kar je

sodišče prve stopnje kasneje dovolilo v skladu s 1. odstavkom 185.

člena ZPP. Tožnika namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja

izvenzakonske skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice,

na kar sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato, da bi

iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa ju zapuščinsko

sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega sodišča ne izkazuje

pravnega interesa tožnikov za takšno tožbo. V tem je treba torej

pritrditi utemeljeni pritožbi tožene stranke. Glede na določilo 2.

odstavka 12. člena ZZZDR pa o vprašanju obstoja izvenzakonske

skupnosti niti ni mogoče odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le

v postopku, v katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je

odvisna od tega vprašanja.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da tožena stranka pravilno

opozarja na pomanjkanje pravnega interesa tožnikov za ugotovitveno

tožbo. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči

že sodišče prve stopnje (274. člen ZPP). Ker navedeno predstavlja

bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena

ZPP v zvezi 2. odstavkom 181. člena ZPP, je pritožbeno sodišče

izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (2. odstavek 354.

člena ZPP). Glede na tako odločitev pritožben emu sodišču na druge

pritožbene navedbe ni bilo potrebno odgovarjati.

Drugi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče

razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in

tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Glede na to, da

tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti

stroške vsega postopka. Ti znašajo v postopku pred sodiščem prve

stopnje 363.184,00 SIT (600 odvetniških točk za sestavo odgovora na

tožbo, v to storitev pa so tudi zajeti stroški posveta s stranko in

pregleda listin, zato te storitve niso bile še posebej priznane, 2%

materialnih stroškov 25.000,00 SIT takse za odgovor na tožbo, 600

odvetniških točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 25% od 600 točk

za zastopanje na naroku dne 24.6.2004, ker so se na njem obravnavala

le procesna vprašanja, 600 odvetniških točk za zastopanje na naroku

21.9.2004, za katerega pripada stranki kot za zastopanje na prvem

naroku in dodatno še 300 točk za trajanje, 50% od 600 točk za

zastopanje na naroku 28.10.2004, 20% DDV) in 129.400,00 SIT v

pritožbenem postopku (750 odvetniških točk za sestavo pritožbe,

konferenca s stranko je v tej storitvi že zajeta, 20% DDV in

priglašena taksa za pritožbo 30.400,00 SIT). Skupno mora tako tožeča

stranka povrniti toženi stranki 492.584,00 SIT pravdnih stroškov.

 


Zveza:

ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNTYzMg==