VSL sklep IV Cp 3734/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.3734.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51335 |
Datum odločbe: | 27.07.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | začasna odredba |
Jedro
Izdaja začasne odredbe o stikih po 106. členu ZZZDR ne more
teči vzporedno s pravdo na razvezo zakonske zveze, dodelitve
otroka, plačevanja preživnine in določitvi stikov. Gre za
podvajanje postopkov, saj po določbi 411. člena ZPP sodišče
odloči o začasni odredbi v zvezi s stiki v pravdnem postopku
med pravo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v ponovno odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog J. L. (v
nadaljevanju tožena stranka) z izdajo začasne odredbe z dne
26.5.2005 (list. št. 142).
Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sodišče je zavrglo
predlog tožene stranke iz razloga, da je bila v postopku pod opr. št.
N 6/2004 že izdana začasna odredba, da so stiki drugače urejeni in da
se niso spremenile okoliščine, ki vplivajo na odločitev o ureditvi
stikov. Že iz obrazložitve izdane začasne odredbe 17.6.2004 izhaja,
da je prišlo do spremenjenih okoliščin. Tožena stranka v tem spisu ni
našla gradiva o medinstitucionalnem sestanku z dne 9.6.2004. Gre za
zapisnik z dne 17.6.2004; še istega dne pa je bila izdana začasna
odredba, po kateri so stiki pritožnika s hčerko zelo omejeni.
Naslovno sodišče ugotavlja, da je neutemeljeno sklepati, da bi bila
N. dejansko žrtev spolne zlorabe, obenem pa meni, da ni razloga za
spremembo začasne odredbe. Otroci imajo pravico do stikov z obema
staršema in so v otrokovo korist (1. odstavek 106. člena ZZZDR).
Otroku in očetu je kršena pravica do stikov, saj toženec nima
normalnih stikov. Obenem je izvedenka ugotovila, da sta obe stranki
sposobni opravljati starševsko funkcijo in tožena stranka je skrbela
za mld. N., se ji posvečala in jo negovala. Meni, da so bile
kritike na račun žene utemeljene. Tudi sporočila iz Centra za
socialno delo Š. L., ki je povzeto v izvedeniškem mnenju,
izhaja, da tožena stranka in hči izkazujeta topel in
prijeten odnos. Novo pridobljeni dokazi izkazujejo
neutemeljenost izdane začasne odredbe, oziroma potrebo po
novi. Zaradi redkih in slabih stikov bo čustvena povezanost
med N. in toženo stranko postala vse manj kvalitetna in ob
dolgosti postopka, vprid tožeči stranki. Tožena stranka je
podala zahtevo po pridobitvi novega izvedeniškega mnenja in
postopek se bo očitno vlekel ter je izdaja začasne odredbe
potrebna.
Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga njeno
zavrnitev. Meni, da so stiki zadostni. Sicer pa je toženec zaslišan
na glavni obravnavi povedal, da je prepričan, da se je hčerki res
nekaj zgodilo. Vsaka drugačna ureditev stikov je preuranjena in ni v
korist mld. N.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za
izdajo začasne odredbe, kar je tožena stranka vložila 26.5.2005. V
obrazložitvi je menilo, da so stiki že določeni v nepravdni zadevi,
opr. št. N ..., kar je bilo obravnavano tudi pred
pritožbenim sodiščem pod opr. št. ... Sodišče še navaja, da
nepravdnega postopka še ni ustavilo, saj je ustavitev
postopka povezana z veljavnostjo začasne odredbe, ki je še
potrebna v tej pravdi. V sklepu sodišče še navaja, da tožena
stranka ni dokazala, da bi bila izdana začasna odredba
napačna, ker iz izvedenkinega mnenja izhaja, da ni razloga
za omejevanje pravice toženca do stikov s hčerko.
Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje sicer
pravilno citiralo, da se med postopkom v zakonskih sporih in sporih
iz razmerij med starši in otroki lahko na predlog stranke ali po
uradni dolžnosti izda začasno odredbo o varstvu in preživljanju
skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvijo
pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Tožena stranka
je tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagala, da sodišče
združi nepravdni postopek, ki ga vodi pod opr. št. N ... in
to zadevo. O tem sodišče prve stopnje še ni odločalo. V
izpodbijanem sklepu je menilo, da ni pristojno za odločanje
oziroma spreminjanje izdane začasne odredbe.
Zmotno meni sodišče prve stopnje, da ko je bil začet postopek o
določitvi stikov oziroma omejevanju stikov po 106. členu ZZZDR (Zakon
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS št.
69/2004), ni pristojno odločiti o predlogu tožene stranke za
spremembo določitve stikov. Ko je postopek za razvezo zakonske zveze
in spor iz razmerij med starši in otroki sprožen, lahko sodišče
ponovno odloči o predlagani začasni odredbi v zvezi s stiki. Poleg
tega je začasna odredba z dne 17.6.2004, opr. št. N ...
(priloga C1) določena tako, da velja do pravnomočnosti
nepravdnega postopka. Če sodišče prve stopnje meni, da
nepravdni postopek, opr. št. N ..., še ni pravnomočno
končan, naj oba postopka združi in o predlogu odloči. Ni
dopustno, da bi po vložitvi tožbe tekel vzporedni postopek
po 106. členu ZZZDR, ampak mora biti celovito v pravdi
odločeno tudi o morebitnih začasnih odredbah v zvezi z določitvijo,
omejevanjem ali prepovedjo stikov (411. člen ZPP). Po določbi 2.
odstavka 266. člena ZIZ, ki se tudi uporablja pri odločitvi o začasni
odredbi, je za odločitev o začasni odredbi po vložitvi tožbe
pristojno pravdno sodišče.
Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, je ostalo dejansko
stanje nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sklepa
in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen
ZPP).
V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je
nepravdni postopek še odprt in če je, naj zadevi združi. Če je
nepravdni postopek pravnomočno zaključen, naj obravnava predlog za
izdajo začasne odredbe. Ni mogoče prezreti dejstva, da tožena stranka
zatrjuje spremenjene okoliščine, ki lahko pomenijo podlago za izdajo
nove začasne odredbe. Tožena stranka namreč zatrjuje, da pri prvi
začasni odredbi niso upoštevali zapisnika pri Centru za socialno delo
J. in zapisa medinstitucionalnega sestanka z dne 9.6.2004.
Če bi sodišče prve stopnje menilo, da se ne da s stopnjo
gotovosti ugotoviti, da so stiki N. z očetom brez nadzora
osebja CSD v otrokovo korist oziroma, lahko določi
pogostejše stike pod nadzorom in sicer tako pogoste, da se
med očetom in hčerko hrani zadosti močna vez. Pritožba
namreč očita sodišču, da ni upoštevalo spremenjenih
okoliščin in trdi, da ni podlage za stike le enkrat tedensko za dve
uri, saj meni, da bi to lahko vplivalo na izid te pravde.
Sodišče prve stopnje naj odloči o predlogu, zlasti pa o končni zadevi
brez nepotrebnega odlašanja in v razumnem roku.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009