VSL sklep R 659/2005

Jedro

Ker sklep o izvršbi še ni bil izdan, je treba šteti predlog

upnika, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom,

le kot dopolnitev prvotnega predloga. Ker gre za izvršbo na

nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je

pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

 

Izrek

Za odločanje v vseh treh navedenih zadevah je krajevno pristojno

Okrajno sodišče v N. M.

 

Obrazložitev

Upnica je 8.3.2005 vložila pri Okrajnem sodišču v K. zoper

dolžnico tri izvršilne predloge na podlagi verodostojne

listine. V prvem je zahtevala plačilo zneska 2.610.248,00

SIT s pripadki; v drugem plačilo zneska 751.805,80 SIT s

pripadki in v tretjem plačilo zneska 377.221,20 SIT s

pripadki. V vseh treh primerih je kot sredstvo izvršbe

predlagala prodajo premičnin.

Še preden je sodišče odločilo o predlogu, je 12.4.2005 v vseh

navedenih zadevah prejelo vlogo, imenovano kot "dopolnitev predloga

za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom". S tem predlogom je upnica

predlagala, da se izvršba opravi tudi s prodajo nepremičnine, vl. št.

159 k.o. Stara vas, ki leži na območju Okrajnega sodišča v

N. M. Okrajno sodišče v K. je 13.4.2005 v vseh treh zadevah

izdalo sklep, da ni krajevno pristojno za odločanje in da bo

po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena krajevno

pristojnemu Okrajnemu sodišču v N. M. Slednje je sprožilo

spor o pristojnosti, ker šteje, da je za odločanje pristojno

Okrajno sodišče v K. Okrajno sodišče v N. M. je mnenja, da

je treba pristojnost sodišča presojati po trenutku prejema

predloga za izvršbo po 1. odstavku 17. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ in da nato vsi nadaljnji predlogi upnika, da

se opravi izvršba z drugim izvršilnim sredstvom, nimajo več

vpliva.

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v N. M.

V obravnavanih zadevah je značilno, da sodišče prve stopnje, torej

Okrajno sodišče v K., v nobeni od zadev še ni odločilo o

predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v

katerih je bila kot sredstvo izvršbe predlagana prodaja

premičnin, ko je upnica dopolnila predlog z novim izvršilnim

sredstvom, to je s prodajo nepremičnin.

Ker torej sklep o izvršbi še ni bil izdan, je predlog upnice, da se

izvršba v vseh treh zadevah opravi z novim izvršilnim sredstvom,

treba šteti le kot dopolnitev prvotnega predloga. To torej pomeni, da

je treba upoštevati določbo 35. člena ZIZ. Ta v 2. odstavku pravi, da

če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je

krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je

krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.

Če pa je v takem primeru med predlaganimi izvršilnimi sredstvi

izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki

je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (člen 35/3 ZIZ).

Ker torej v obravnavanih zadevah sklep o izvršbi še ni bil izdan, gre

za začetno kumulacijo izvršilnih sredstev. Izključno krajevno

pristojno je torej sodišče, ki je pristojno za odločanje o izvršbi na

nepremičnine. Tako odločitev narekuje tudi načelo ekonomičnosti

postopka (člen 11 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ), ki je vsebovano tudi

v določbi 3. odstavka 35. člena ZIZ. Načeloma je smotrno, da prevlada

krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za izvršbo na

nepremičnine. V konkretnem primeru je to Okrajno sodišče v

N. M.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji tudi na določbi člena 24/1 ZPP

in členu 104 točka 2 ZS (Zakona o sodiščih).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep R 19/2000
• VSK sklep II Cp 22/2004
• VSC sklep Cp 1654/2004