<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba IV Cp 2893/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2893.2005
Evidenčna številka:VSL51329
Datum odločbe:20.07.2005
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:zamudne obresti - zvišanje preživnine

Jedro

Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v obrestnem in

stroškovnem delu spremeni tako, da se v 2. in 4. odstavku

glasi:

"Do pravnomočnosti sodbe zapadlo razliko med trenutno

določeno in zvišano preživnino mora plačati v 15 dneh, v

prihodnje zapadajočo zvišano preživnino, tudi po uskladitvah

z rastjo življenjskih stroškov, pa mora poravnati najkasneje

do vsakega 10. dne v mesecu vnaprej, da ne bo izvršbe. Če je

s plačilom zvišane ali usklajene preživnine v zamudi, mora

plačati še zakonske zamudne obresti od zapadlosti

posameznega obroka do plačila.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 122.770,00

SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

24.1.2005 do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe".

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu

potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da

mora tožena stranka za preživljanje mladoletne tožnice na

roke njenega zakonitega zastopnika namesto preživnine, ki je

bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v K. z dne ..., opr.

št. ... na 10.000,00 SIT in z zadnjim obvestilom o

uskladitvi preživnin povišana na 12.164,00 SIT, od 1.12.2002

do 31.3.2003 19.212,00 SIT, od 1.4.2003 do 31.3.2004

23.150,00 SIT in od 11.1.2005 25.000,00 SIT mesečne

preživnine. Odločilo je, da mora do pravnomočnosti sodbe

zapadlo razliko plačati v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od zapadlosti posameznega obroka razlike do

plačila, v prihodnje zapadajočo zvišano preživnino pa

najkasneje do vsakega 10. dne v mesecu vnaprej, v primeru

zamude prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

posameznega obroka do plačila. Višji preživninski zahtevek

je zavrnilo. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči

stranki plačati 177.250,00 SIT pravdnih stroškov z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2005 do plačila.

Proti ugodilnemu delu sodbe se je iz vseh pritožbenih

razlogov pritožila tožena stranka, ki predlaga, naj

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu

razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje. Meni, da sodišče prve stopnje zvišanja

preživnine ni zadostno obrazložilo, saj tožničinih potreb in

dohodkov staršev ni umestilo v časovni ukvir. Sodbe v tem

delu ni mogoče preizkusiti. Zaključek, da so se stroški

mladoletne tožnice povečali za 100 %, ni podkrepljen z

nobenimi izračuni. Izračuni se poleg tega ne nanašajo na

mesečno raven izdatkov, ampak so posplošeni, v pretežnem

delu na letni ravni. Podatki o stroških so nepopolni,

pretežno pa izvirajo le iz enega obdobja (del leta 2004).

Argumentacija, naj bi imela tožnica v prvih treh razredih

osnovne šole podaljšano bivanje, je nepreverjena. Ni res, da

so njeni stroški pri nabavi obleke in obutve sedaj

neprimerno višji. Znesek 15.000,00 SIT iz tega naslova,

enako pa velja za znesek 25.000,00 SIT mesečno za hrano, je

pretiran. Zakoniti zastopnik ni predložil nobenega dokaza,

da ima s stanovanjem 40.000,00 SIT mesečnih stroškov.

Pridobitev stanovanja, ki ga je zakonitemu zastopniku

podarila mati, pomeni bistveno izboljšanje njegovih

življenjskih razmer. Podatek o plači toženke ni točen.

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da so se njene

življenjske razmere zaradi bolezni bistveno poslabšale.

Ni dvoma, da bo invalidsko upokojena, le formalna odločba še

ni bila izdana. Zakoniti zastopnik ima možnost dodatnega

zaslužka s preprodajo avtomobilov. Odločitev o pravdnih

stroških ni pravilna oziroma pravična, saj je tožeča stranka

z zahtevkom uspela le delno.

Ker je tožena stranka dopolnitev pritožbe podala po izteku

pritožbenega roka in je zato ni mogoče upoštevati,

pritožbeno sodišče njene vsebine ne povzema.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša,

zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino,

če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti

zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena

(132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,

Ur. list RS, št. 69/04 - prečiščeno besedilo, ZZZDR).

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so, da je bila

preživnina za mladoletno tožnico prvič določena s sodbo

Okrožnega sodišča v K. z dne ..., opr. št. ..., ko je

mladoletna T. obiskovala še otroški vrtec, sedaj pa hodi v

peti razred osnovne šole. Stroški za kritje njenih potreb so

se bistveno povečali in obsegajo stroške podaljšanega

bivanja, prehrane, oblačil in obutve, izvenšolskih

dejavnosti in prevoza mladoletne tožnice ter kolektivne

stroške. Premoženjsko stanje zakonitega zastopnika se je

nekoliko izboljšalo v primerjavi s toženko, katere višina

plače je naraščala manj.

Pravkar povedano omogoča oceno, da so se razmere spremenile

v škodo tožeče stranke, kar je narekovalo, upoštevajoč tudi

njene lastne dohodke (otroški dodatek v višini 11.946,00

SIT), mesečno zvišanje preživnine in delno ugoditev

tožbenemu zahtevku. Očitki tožene stranke v smeri nepravilno

oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niso

utemeljeni. Sklep sodišča prve stopnje, da so stroški za

mladoletnega otroka, ki hodi v osnovno šolo, bistveno višji

kot izdatki za predšolskega otroka, ki obiskuje otroški

vrtec, je izkustveno pravilen. Še manj je mogoče pritrditi

kritiki, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2.

odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri

opredeljevanju potreb mladoletnih preživninskih upravičencev

v denarju pride v poštev ugotavljanje izdatkov z eksaktno

dokazno metodo le pri nekaterih stroških (na primer stroški

prehrane v šoli, stroški za nekatere izvenšolske

aktivnosti), ostali pa se ugotavljajo na podlagi splošno

znanih dejstev in izkušenj ob uporabi 216. člena ZPP. Prav

tako v sistemu, v katerem velja načelo proste presoje

dokazov, ne bi bila sprejemljiva zahteva, da se višina

stroškov za mladoletnega otroka dokazuje le z listinskimi

dokazi. Zakoniti zastopnik je ob zaslišanju ovrednotil

Tjašine potrebe po posameznih postavkah in nobenega razloga

ni, da mu sodišče prve stopnje ne bi sledilo. Mesečne

potrebe v višini 73.000,00 SIT so tako realno ocenjene.

Enak zaključek velja tudi glede preživninskih zmožnosti

tožničinih staršev. Zaključek o toženkini povprečni plači

72.000,00 SIT mesečno temelji na podatkih delodajalca (dopis

z dne 20.1.2005, priloga C1) in je pravilen. K znesku

53.650,00 SIT, ki ga tožena stranka kot primer izpostavlja v

pritožbi, je treba prišteti še odtegljaje, vsota obojega pa

znaša 67.919,20 SIT, to je toliko, kot je razvidno iz dopisa

z dne 20.1.2005. Tudi v avgustu 2004 toženkina neto plača ni

bila le 54.499,90 SIT, ampak 68.024,60 SIT. Bolezensko

stanje tožničine matere je nedvomno resno, vendar pa niti v

postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni izkazala pravno

odločilnega dejstva, da je njena bolezen povezana z večjimi

stroški za lastno preživljanje. Prav nasprotno, iz izpovedi

skrbnika za poseben primer A. B. izhaja, da toženka posebnih

dodatnih izdatkov iz tega naslova nima. Morebitno

poslabšanje njenega gmotnega stanja zaradi invalidske

upokojitve pa bo lahko pogojevalo zahtevek za znižanje

preživnine.

Načeloma drži, da si morajo starši zaradi posebnega varstva

mladoletnih otrok prizadevati izkoristiti vse možnosti, da

bi pridobili sredstva za njihovo preživljanje, vendar pa

tožena stranka svoje trditve o zmožnostih zakonitega

zastopnika za dodatni zaslužek ni v ničemer konkretizirala

ne podkrepila z relevantnimi dokazi. Določbe 1. odstavka

408. člena ZPP, ki sodišču v sporih iz razmerij med starši

in otroki nalaga, da ukrene vse, kar je potrebno, da se

zavarujejo pravice in interesi otrok, ni mogoče razlagati

tako, da bi bile pravdne stranke odvezane odgovornosti

priskrbeti ustrezno trditveno in dokazno podlago.

Sodišče prve stopnje je glede na dolgotrajnost postopka

(tožeča stranka je tožbo vložila 5.12.2002) zvišano

preživnino pravilno uskladilo z indeksom rasti cen

življenjskih potrebščih v RS (prim. s 132.a členom ZZZDR).

Opravljena valorizacija ne odstopa bistveno od okvirov

količnikov uskladitve preživnin, predpisanih s strani

ministra, pristojnega za družino (prim. s količniki,

objavljenimi v Ur. listih RS, št. 31/03, 29/04 in 31/05, ki

so v letu 2003 znašali 8,6 %, v letu 2004 7,4 % in v letu

2005 3,5 %).

V navedenem obsegu je pritožbeno sodišče, potem ko je

preverilo še, da ni podana nobena po uradni dolžnosti

upoštevna absolutna bistvena kršitev določb pravdnega

postopka, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Pritrditi pa je treba pritožbeni graji, da je sodišče zmotno

uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od razlike

med določeno in zvišano preživnino prisodilo tudi zakonske

zamudne obresti, in sicer glede mesečnih obrokov, ki so se

natekli do pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Obveznost

staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z rojstvom

otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo vsak mesec.

V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je zato

preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86,

stran 12). V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora

zvišanje s pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je

odločilno, da preživnino, upoštevajoč spremenjene

okoliščine, zviša sodišče. Šele s trenutkom odločitve

sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje oziroma koliko

znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti

sodbe zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne

plača v paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki

zapadejo v plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno

sodišče je v tem delu ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem

delu (3. odstavek izreka) spremenilo tako, da tožena stranka

dolguje zamudne obresti le od zamude dalje, torej glede do

pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med določeno in zvišano

preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v roku za

prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti (4. točka 358.

člena ZPP).

Sodišče prve stopnje pa je materialno pravo zmotno uporabilo

tudi v stroškovnem delu. Uporaba prostega preudarka iz 413.

člena ZPP ne izključuje oziroma vsaj ne izključuje vedno

kriterija povračila stroškov o uspehu. Čeprav je tožnica

mladoletna, pa njeni materi, ki je relativno slabega

materialnega stanja, ni mogoče naprtiti plačila pravdnih

stroškov, ki so posledica pretiranega tožbenega zahtevka.

Tožeča stranka je s preživninskih zahtevkom uspela s

približno 80 %, tožena pa z 20 %. Stroški tožeče stranke,

odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in veljavno

Odvetniško tarifo, znašajo 177.250,00 SIT, stroški tožene

stranke pa 95.150,00 SIT. Po pobotanju tožena stranka tožeči

stranki dolguje 122.770,00 SIT pravdnih stroškov (141.800,00

SIT - 19.030,00 SIT).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno

majhnem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije

svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. v zvezi z 2.

odstavkom 165. člena ZPP).

 


Zveza:

ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNTYyMA==