VSL sodba IV Cp 2893/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2893.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51329 |
Datum odločbe: | 20.07.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | zamudne obresti - zvišanje preživnine |
Jedro
Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z
rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo
vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je
zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo
zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do
dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot
tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega
dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).
V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s
pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da
preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s
trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje
oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.
Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe
zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v
paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v
plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu
ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)
spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od
zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med
določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v
roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se sodba v obrestnem in
stroškovnem delu spremeni tako, da se v 2. in 4. odstavku
glasi:
"Do pravnomočnosti sodbe zapadlo razliko med trenutno
določeno in zvišano preživnino mora plačati v 15 dneh, v
prihodnje zapadajočo zvišano preživnino, tudi po uskladitvah
z rastjo življenjskih stroškov, pa mora poravnati najkasneje
do vsakega 10. dne v mesecu vnaprej, da ne bo izvršbe. Če je
s plačilom zvišane ali usklajene preživnine v zamudi, mora
plačati še zakonske zamudne obresti od zapadlosti
posameznega obroka do plačila.
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 122.770,00
SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
24.1.2005 do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe".
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu
potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da
mora tožena stranka za preživljanje mladoletne tožnice na
roke njenega zakonitega zastopnika namesto preživnine, ki je
bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v K. z dne ..., opr.
št. ... na 10.000,00 SIT in z zadnjim obvestilom o
uskladitvi preživnin povišana na 12.164,00 SIT, od 1.12.2002
do 31.3.2003 19.212,00 SIT, od 1.4.2003 do 31.3.2004
23.150,00 SIT in od 11.1.2005 25.000,00 SIT mesečne
preživnine. Odločilo je, da mora do pravnomočnosti sodbe
zapadlo razliko plačati v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od zapadlosti posameznega obroka razlike do
plačila, v prihodnje zapadajočo zvišano preživnino pa
najkasneje do vsakega 10. dne v mesecu vnaprej, v primeru
zamude prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
posameznega obroka do plačila. Višji preživninski zahtevek
je zavrnilo. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči
stranki plačati 177.250,00 SIT pravdnih stroškov z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2005 do plačila.
Proti ugodilnemu delu sodbe se je iz vseh pritožbenih
razlogov pritožila tožena stranka, ki predlaga, naj
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu
razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje
v novo sojenje. Meni, da sodišče prve stopnje zvišanja
preživnine ni zadostno obrazložilo, saj tožničinih potreb in
dohodkov staršev ni umestilo v časovni ukvir. Sodbe v tem
delu ni mogoče preizkusiti. Zaključek, da so se stroški
mladoletne tožnice povečali za 100 %, ni podkrepljen z
nobenimi izračuni. Izračuni se poleg tega ne nanašajo na
mesečno raven izdatkov, ampak so posplošeni, v pretežnem
delu na letni ravni. Podatki o stroških so nepopolni,
pretežno pa izvirajo le iz enega obdobja (del leta 2004).
Argumentacija, naj bi imela tožnica v prvih treh razredih
osnovne šole podaljšano bivanje, je nepreverjena. Ni res, da
so njeni stroški pri nabavi obleke in obutve sedaj
neprimerno višji. Znesek 15.000,00 SIT iz tega naslova,
enako pa velja za znesek 25.000,00 SIT mesečno za hrano, je
pretiran. Zakoniti zastopnik ni predložil nobenega dokaza,
da ima s stanovanjem 40.000,00 SIT mesečnih stroškov.
Pridobitev stanovanja, ki ga je zakonitemu zastopniku
podarila mati, pomeni bistveno izboljšanje njegovih
življenjskih razmer. Podatek o plači toženke ni točen.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da so se njene
življenjske razmere zaradi bolezni bistveno poslabšale.
Ni dvoma, da bo invalidsko upokojena, le formalna odločba še
ni bila izdana. Zakoniti zastopnik ima možnost dodatnega
zaslužka s preprodajo avtomobilov. Odločitev o pravdnih
stroških ni pravilna oziroma pravična, saj je tožeča stranka
z zahtevkom uspela le delno.
Ker je tožena stranka dopolnitev pritožbe podala po izteku
pritožbenega roka in je zato ni mogoče upoštevati,
pritožbeno sodišče njene vsebine ne povzema.
Pritožba je delno utemeljena.
Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša,
zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino,
če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti
zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena
(132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
Ur. list RS, št. 69/04 - prečiščeno besedilo, ZZZDR).
Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so, da je bila
preživnina za mladoletno tožnico prvič določena s sodbo
Okrožnega sodišča v K. z dne ..., opr. št. ..., ko je
mladoletna T. obiskovala še otroški vrtec, sedaj pa hodi v
peti razred osnovne šole. Stroški za kritje njenih potreb so
se bistveno povečali in obsegajo stroške podaljšanega
bivanja, prehrane, oblačil in obutve, izvenšolskih
dejavnosti in prevoza mladoletne tožnice ter kolektivne
stroške. Premoženjsko stanje zakonitega zastopnika se je
nekoliko izboljšalo v primerjavi s toženko, katere višina
plače je naraščala manj.
Pravkar povedano omogoča oceno, da so se razmere spremenile
v škodo tožeče stranke, kar je narekovalo, upoštevajoč tudi
njene lastne dohodke (otroški dodatek v višini 11.946,00
SIT), mesečno zvišanje preživnine in delno ugoditev
tožbenemu zahtevku. Očitki tožene stranke v smeri nepravilno
oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niso
utemeljeni. Sklep sodišča prve stopnje, da so stroški za
mladoletnega otroka, ki hodi v osnovno šolo, bistveno višji
kot izdatki za predšolskega otroka, ki obiskuje otroški
vrtec, je izkustveno pravilen. Še manj je mogoče pritrditi
kritiki, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno
bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2.
odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri
opredeljevanju potreb mladoletnih preživninskih upravičencev
v denarju pride v poštev ugotavljanje izdatkov z eksaktno
dokazno metodo le pri nekaterih stroških (na primer stroški
prehrane v šoli, stroški za nekatere izvenšolske
aktivnosti), ostali pa se ugotavljajo na podlagi splošno
znanih dejstev in izkušenj ob uporabi 216. člena ZPP. Prav
tako v sistemu, v katerem velja načelo proste presoje
dokazov, ne bi bila sprejemljiva zahteva, da se višina
stroškov za mladoletnega otroka dokazuje le z listinskimi
dokazi. Zakoniti zastopnik je ob zaslišanju ovrednotil
Tjašine potrebe po posameznih postavkah in nobenega razloga
ni, da mu sodišče prve stopnje ne bi sledilo. Mesečne
potrebe v višini 73.000,00 SIT so tako realno ocenjene.
Enak zaključek velja tudi glede preživninskih zmožnosti
tožničinih staršev. Zaključek o toženkini povprečni plači
72.000,00 SIT mesečno temelji na podatkih delodajalca (dopis
z dne 20.1.2005, priloga C1) in je pravilen. K znesku
53.650,00 SIT, ki ga tožena stranka kot primer izpostavlja v
pritožbi, je treba prišteti še odtegljaje, vsota obojega pa
znaša 67.919,20 SIT, to je toliko, kot je razvidno iz dopisa
z dne 20.1.2005. Tudi v avgustu 2004 toženkina neto plača ni
bila le 54.499,90 SIT, ampak 68.024,60 SIT. Bolezensko
stanje tožničine matere je nedvomno resno, vendar pa niti v
postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni izkazala pravno
odločilnega dejstva, da je njena bolezen povezana z večjimi
stroški za lastno preživljanje. Prav nasprotno, iz izpovedi
skrbnika za poseben primer A. B. izhaja, da toženka posebnih
dodatnih izdatkov iz tega naslova nima. Morebitno
poslabšanje njenega gmotnega stanja zaradi invalidske
upokojitve pa bo lahko pogojevalo zahtevek za znižanje
preživnine.
Načeloma drži, da si morajo starši zaradi posebnega varstva
mladoletnih otrok prizadevati izkoristiti vse možnosti, da
bi pridobili sredstva za njihovo preživljanje, vendar pa
tožena stranka svoje trditve o zmožnostih zakonitega
zastopnika za dodatni zaslužek ni v ničemer konkretizirala
ne podkrepila z relevantnimi dokazi. Določbe 1. odstavka
408. člena ZPP, ki sodišču v sporih iz razmerij med starši
in otroki nalaga, da ukrene vse, kar je potrebno, da se
zavarujejo pravice in interesi otrok, ni mogoče razlagati
tako, da bi bile pravdne stranke odvezane odgovornosti
priskrbeti ustrezno trditveno in dokazno podlago.
Sodišče prve stopnje je glede na dolgotrajnost postopka
(tožeča stranka je tožbo vložila 5.12.2002) zvišano
preživnino pravilno uskladilo z indeksom rasti cen
življenjskih potrebščih v RS (prim. s 132.a členom ZZZDR).
Opravljena valorizacija ne odstopa bistveno od okvirov
količnikov uskladitve preživnin, predpisanih s strani
ministra, pristojnega za družino (prim. s količniki,
objavljenimi v Ur. listih RS, št. 31/03, 29/04 in 31/05, ki
so v letu 2003 znašali 8,6 %, v letu 2004 7,4 % in v letu
2005 3,5 %).
V navedenem obsegu je pritožbeno sodišče, potem ko je
preverilo še, da ni podana nobena po uradni dolžnosti
upoštevna absolutna bistvena kršitev določb pravdnega
postopka, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Pritrditi pa je treba pritožbeni graji, da je sodišče zmotno
uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od razlike
med določeno in zvišano preživnino prisodilo tudi zakonske
zamudne obresti, in sicer glede mesečnih obrokov, ki so se
natekli do pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Obveznost
staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z rojstvom
otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo vsak mesec.
V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je zato
preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo
zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do
dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot
tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega
dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86,
stran 12). V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora
zvišanje s pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je
odločilno, da preživnino, upoštevajoč spremenjene
okoliščine, zviša sodišče. Šele s trenutkom odločitve
sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje oziroma koliko
znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.
Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti
sodbe zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne
plača v paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki
zapadejo v plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno
sodišče je v tem delu ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem
delu (3. odstavek izreka) spremenilo tako, da tožena stranka
dolguje zamudne obresti le od zamude dalje, torej glede do
pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med določeno in zvišano
preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v roku za
prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti (4. točka 358.
člena ZPP).
Sodišče prve stopnje pa je materialno pravo zmotno uporabilo
tudi v stroškovnem delu. Uporaba prostega preudarka iz 413.
člena ZPP ne izključuje oziroma vsaj ne izključuje vedno
kriterija povračila stroškov o uspehu. Čeprav je tožnica
mladoletna, pa njeni materi, ki je relativno slabega
materialnega stanja, ni mogoče naprtiti plačila pravdnih
stroškov, ki so posledica pretiranega tožbenega zahtevka.
Tožeča stranka je s preživninskih zahtevkom uspela s
približno 80 %, tožena pa z 20 %. Stroški tožeče stranke,
odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in veljavno
Odvetniško tarifo, znašajo 177.250,00 SIT, stroški tožene
stranke pa 95.150,00 SIT. Po pobotanju tožena stranka tožeči
stranki dolguje 122.770,00 SIT pravdnih stroškov (141.800,00
SIT - 19.030,00 SIT).
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno
majhnem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije
svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. v zvezi z 2.
odstavkom 165. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009