VSL sklep IV Cp 3363/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.3363.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51327 |
Datum odločbe: | 18.08.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO |
Institut: | preživnina - subrogacija |
Jedro
Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila
prejšnjemu upniku (preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo
je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano:
dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala
le, če za prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in
jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom
Obligacijskega zakonika, OZ).
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki spremeni
tako, da se ugovoru delno ugodi glede zakonskih zamudnih obresti od
glavnice 1.177.545,00 SIT, sklep o izvršbi v tem delu razveljavi in
predlog za izvršbo zavrne.
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep
sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen
zavrnilo dolžničin ugovor in njeno zahtevo za povrnitev ugovornih
stroškov v višini 16.500,00 SIT. Predlog dolžnice za oprostitev
plačila sodnih taks je zavrglo.
Proti odločitvi, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njen
ugovor in zahtevo za povračilo stroškov (1. in 2. točka izpodbijanega
sklepa), se je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja in bistvenih kršitev določb postopka pritožila dolžnica, ki
predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni,
da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je svojo
preživninsko obveznost že poravnala neposredno zakonitemu zastopniku
preživninskega upravičenca. Uveljavljanje vračila nadomestila
preživnine je zato nedopustno.
Pritožba je delno utemeljena.
Dolžnica v pritožbi ni pojasnila, v čem naj bi bila bistvena kršitev
določb izvršilnega oziroma pravdnega postopka, zato je pritožbeno
sodišče opravilo preizkus po uradni dolžnosti v okviru 2. odstavka
350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom
Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugotovilo je, da sodišče prve
stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni zagrešilo nobene po uradni
dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega
oziroma izvršilnega postopka.
V delu, v katerem dolžnica meri na ugovorni razlog iz 8. točke 1.
odstavka 55. člena ZIZ, velja v celoti pritrditi zaključku sodišča
prve stopnje o neobrazloženosti dolžničinega ugovora. Ugovor mora
biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga
utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot
neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ). Ker dolžnica trditve o
poravnavi preživninske obveznosti neposredno zakonitemu zastopniku
preživninskega upravičenca v postopku na prvi stopnji ni podkrepila z
nobenim dokazom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen
ugovor štelo za neutemeljen. Predložitev izjave zakonitega zastopnika
z dne 13.4.2005 v pritožbenem postopku predstavlja nedopustno
pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ), ki je pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Dolžničin ugovor
pa je neobrazložen tudi zato, ker dejstva, na katera opira ugovor,
niso pravno pomembna, saj izvršbe, dovoljene na podlagi izvršilnega
naslova, ne morejo preprečiti. Z izplačilom nadomestila preživnine
otroku je terjatev otroka po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o
jamstvenem in preživninskem skladu RS (Ur. l. št. 25/97 s kasnejšimi
spremembami, ZJPSRS) prešla na sedanjega upnika. Dolžnica bi lahko
obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila prejšnjemu upniku
(preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo je sedanji upnik
obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano: dolžničina
obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala le, če za
prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora
izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom
Obligacijskega zakonika, OZ). V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da
je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z
izpolnitvijo obveznosti zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka
njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik
izpolnitev odobril (2. odstavek 280. člena OZ). Ker dolžničina
obveznost nasproti upniku s plačilom zneska očetu mladoletnega otroka
brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je zatrjevano dejstvo
pravno nepomembno in je ugovor tudi iz tega razloga neutemeljen.
Pravilna uporaba materialnega prava pa je v okviru preizkusa po
uradni dolžnosti terjala spremembo izpodbijanega sklepa v delu, ki se
nanaša na zakonske zamudne obresti od glavnice 1.177.545,00 SIT. Po
določbi 3. točke 1. odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni
naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo, tudi druga
izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.
ZJPSRS v 5. odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo Sklada o
vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, skupaj
z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Taka
zakonska opredelitev pa ne pomeni, da navedeni izvršilni naslov
zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti
posameznih preživninskih zneskov. Izvršilni naslov je v objektivnem
smislu primeren za izvršbo, če so v njem navedeni predmet, vrsta,
obseg in čas izpolnitve obveznosti (1. odstavek 21. člena ZIZ).
Izvršilni naslov - odločba Jamstvenega in preživninskega sklada z dne
29.10.2001, št. PS-00369/2001/002 z obvestili o uskladitvi
nadomestila preživnine - ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila
zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Določba
3. odstavka 28. člena ZJPSRS, na podlagi katere Sklad s prehodom
terjatve vstopi v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj
otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečju tudi za
pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima
upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije -
tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka
določa sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za
zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost
njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne
obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi
izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani
sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da se delno ugodi ugovoru
proti sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na zakonske zamudne
obresti od 1.177.545,00 SIT, sklep v tem delu razveljavilo in predlog
za izvršbo zavrnilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno
in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in
3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009