VSL sklep IV Cp 3190/2005

Jedro

Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

tedensko pod nadzorom v varni sobi.

 

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje

stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta živela v zunajzakonski

skupnosti, v kateri se jima je 21.1.2000 rodila hči G.

Okrožno sodišče v L. je s sodbo, opr. št. ... z dne

... 2003 G. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa

naložilo plačilo mesečne preživnine za mld. hčer.

Mati otroka je na centru za socialno delo predlagala prepoved stikov

med deklico in njenim očetom zaradi suma spolne zlorabe. Po prenosu

pristojnosti za odločanje na sodišča je center za socialno delo dne

27.10.2004 njen predlog odstopil sodišču. Dne 23.11.2004 je mati

otroka predlagala tudi izdajo začasne odredbe o takojšnji prepovedi

stikov med deklico in njenim očetom, oče deklice pa je dne 3.12.2004

predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki začasno

uredili tako, da bi za čas do pravnomočno končanega

kazenskega postopka potekali pod nadzorom centra za socialno

delo v varni sobi.

Sodišče prve stopnje je materinemu predlogu ugodilo in

začasno - do pridobitve izvedenskega mnenja- stike med

deklico in očetom prepovedalo. Potem, ko je izvedenka

ocenila, da se deklica očeta ne boji in si želi stikov z

njim, pa je sodišče prve stopnje prvo začasno odredbe dne

5.4.2005 nadomestilo z novo, s katero je stike med deklico

in očetom začasno uredilo tako, da potekajo enkrat tedensko

po dve uri v varni sobi Centra za socialno delo L.- Š. Dne

7.4.2005 je mati otroka umaknila predlog za prepoved stikov

med deklico in očetom in sodišče je o umiku obvestilo

otrokovega očeta. Ta je dne 3.5.2005 predlagal, naj sodišče

nadaljuje postopek urejanja otrokovih stikov in stike uredi

tako kot z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je tako z

izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek po

umiku predloga otrokove matere, nadaljuje z dnem 4.5.2005 po

predlogu očeta.

Zoper ta sklep se pritožuje mati otroka iz vseh pritožbenih razlogov,

predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da

postopek ustavi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je

nepravdni postopek tekel po njenem predlogu za prepoved stikov, da pa

oče otroka ne predlaga prepovedi stikov, ampak določitev stikov, kar

pa ni isto in je zato napačna odločitev sodišče, da se postopek lahko

nadaljuje po njegovem predlogu.

Oče otroka je na pritožbo odgovoril, opozarja, da želi mati otroka le

zavlačevati postopek in predlaga, naj višje sodišče pritožbo zavrne

kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 in

nadaljnji, v nadaljevanju ZNP) v 24. členu določa, da lahko

vsak udeleženec v petnajstih dneh od dneva, ko je bil

obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Po petem

odstavku 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR)

lahko sodišče pravico do stikov z otrokom odvzame ali omeji,

če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Odvzem te

pravice, oziroma prepoved stikov je popolna omejitev stikov

z otrokom, kakršnakoli določitev obsega stikov in načina

izvrševanja stikov pa je delna omejitev stikov z otrokom.

Tako predlog matere, kot predlog očeta je po svoji vsebini

predlog, naj sodišče zaradi varstva koristi otroka stike z

očetom omeji. Zato je sodišče prve stopnje pravilno

uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je postopek nadaljevalo

po predlogu očeta.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi

tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa

tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti. Zato je na podlagi druge točke 365. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP),

ki se po 37. členu ZNP smiselno uporablja v nepravdnem postopku,

zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve

stopnje.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne

pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom

v zvezi z njim. Pritožnica, sedaj nasprotna udeleženka, s pritožbo ni

uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama

kriti stroške pritožbenega postopka.

Stroški odgovora na pritožbo predlagatelja pa po oceni višjega

sodišča niso bili potrebni zato jih mora na podlagi prvega odstavka

155. člena kriti sam predlagatelj.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba IV Cp 504/2011
• VSL sodba IV Cp 289/2012
• VSL sklep II Cp 1868/94