VSL sklep IV Cp 2292/2005

Jedro

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v

primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske

zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat

ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik

sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze in ugotovilo, da je

postopek končan.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila dedinja

pokojnega predlagatelja A.F. B.F., ki predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep

razveljavi, nato pa naj sodišče prve stopnje nadaljuje

razvezni postopek. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje

postopek zaradi smrti stranke prekiniti, nato pozvati dediče

pokojne stranke k nadaljevanju postopka in postopek

nadaljevati. Iz spisa izhaja, da sta bila izdana oziroma

obstajata celo dva sklepa v različnih oblikah s podobnim

rezultatom. Tudi če se uporabi določba 3. odstavka 415. člena Zakona

o pravdnem postopku (ZPP), jo je mogoče interpretirati samo tako, da

se v primeru umika enega predloga ustavi le poseben postopek

sporazumne razveze, ne pa celoten razvezni postopek. B. B.

ni bila edina stranka v tej pravdni zadevi, saj je bil

zahtevek postavljen tudi s strani pokojnega A. F. Brez umika

zahtevka A. F. postopek ne more biti končan.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze

začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo (2.

odstavek 415. člena ZPP). Če v primeru, ko je bil vložen predlog za

sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom

odstopi od tega predloga, senat ustavi postopek (2. odstavek 415.

člena ZPP). Citirana določba je jasna in nedvoumna. Po oceni

pritožbenega sodišča je ni mogoče z nobeno metodo razlage

interpretirati na način, kot je to storila dedinja predlagatelja

A. F. v pritožbi. Poleg gramatikalne interpretacije, v

skladu s katero je mogoča le razlaga, da je posledica

materialne dispozicije kateregakoli od zakoncev v obliki

odstopa od zahteve za sodno varstvo ustavitev postopka, je

treba opozoriti še na zgodovinsko razlago. Pred

uveljavitvijo ZPP so bile določbe, ki so se nanašale na

postopek v zakonskih sporih, vključene v Zakon o zakonski

zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno

besedilo in nasl., v nadaljevanju ZZZDR). Predlog za sporazumno

razvezo zakonske zveze sta zakonca lahko umaknila, dokler postopek ni

bil pravnomočno končan (2. odstavek 75. člena ZZZDR). Zaradi takšne,

ne povsem jasne določbe, se je zastavilo vprašanje, kako mora ravnati

sodišče, kadar predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze umakne le

eden od zakoncev. Sodna praksa nanj ni povsem enotno odgovorila.

Dilemo, ali naj sodišče predlog, ki ni več sporazumen, obravnava kot

tožbo, če drugi zakonec pri predlogu vztraja, je v celoti odpravilo

novo določilo 3. odstavka 415. člena ZPP. Če eden od zakoncev med

postopkom odstopi od sporazumnega predloga, mora senat postopek

ustaviti, čemur se drugi zakonec ne more upirati. Iz tega razloga

tudi ni podana očitana relativna bistvena kršitev določb pravdnega

postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 205. členom ZPP. Čeprav

drži, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek zaradi smrti

stranke, ki ni imela (več) pooblaščenca, prekiniti, pravna naslednica

predlagatelja z ničemer ne bi mogla preprečiti razpolaganja s

predlogom na način, kot je to storila predlagateljica B. B.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče

pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve

stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 847/2000
• VSL sodba in sklep I Cp 1124/2000
• VSM sklep III Cp 1643/2007