VSL sodba IV Cp 2973/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2973.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51316 |
Datum odločbe: | 16.06.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | preživnina - mladoletni otrok |
Jedro
Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo
korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj
otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev
za njegovo preživetje.
Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati
strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V
obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno
izobrazbo, za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil
nobenega dokaza.
Toženec ima sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z
razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom),
vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju
zavezanca mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu
nepremičnin, njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in
strokovno usposobljenost ter zdravstveno stanje.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora
toženec za preživljanje mladoletnega tožnika od 12.7.2004 plačevati
mesečno preživnino 30.000,00 SIT. Višji preživninski zahtevek je
zavrnilo in odločilo še, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne
stroške.
Proti ugodilnemu delu sodbe se je zaradi zmotne uporabe materialnega
prava in nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja
pritožila tožena stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče
pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve
stopnje potrebe mladoletnega otroka ocenilo previsoko. Ni res, da je
za njegovo preživljanje potrebno 100.000,00 SIT mesečno. Prav tako ne
drži, da naj bi imel toženec mesečni dohodek 150.000,00 SIT. Čeprav
ima tračno žago, ni dokazov, da opravlja razrez lesa. Les reže le za
svoje potrebe. Izjave soseda F. C. ni mogoče šteti za dokaz.
Pritožba ni utemeljena.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter
pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih, Ur.l. RS, št. 69/04, ZZZDR-UPB1) Pri odmeri
preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da
je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in
duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške
življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil,
obutve, varstva, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih
potreb otroka (1. in 2. odstavek 129.a člena ZZZDR-UPB1).
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o višini potreb
mladoletnega tožnika ne o preživninski zmožnosti toženca. Ocena
sodišča prve stopnje o višini sinovih mesečnih potreb (100.000,00
SIT) je delno posledica eksaktne metode pri ugotavljanju posameznih
stroškov (npr. stroška za vrtec, popoldansko malico, tečaj
angleščine), delno pa je odraz splošno znanih dejstev in življenjskih
izkušenj, ob upoštevanju 216. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo
korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj
otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev
za njegovo preživetje. Poleg tega v konkretnem primeru ugotovljene
materialne razmere staršev mladoletnega E. niso tako slabe, da ne
bi omogočale kritja njegovih potreb preko eksistenčnega minimuma.
Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati
strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V
obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno
izobrazbo (je strugar), za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni
ponudil nobenega dokaza. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno
oceno sodišča prve stopnje, ki je s primerno mero kritičnosti
ovrednotilo toženčevo izpoved in zaključilo, da razrez na tračni žagi
tožene stranke predstavlja pomemben vir njegovega zaslužka, občasno
pa opravlja še priložnostno delo, hkrati pa nima stroškov za lastno
preživljanje, saj jih krije njegova sestra. Pritožbeno sodišče
povzema, da ima toženec sicer le izredne dohodke (denarna sredstva
ustvarja z razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim
delom), vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem
stanju zavezance mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o
lastništvu nepremičnin (s sestro je sodedič posestva v B.,
na katerem obstaja možnost oddaje turističnih sob, prav tako
je sodedič pastirskih stanov na P. B. in na U. ter senika na
P. V., njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo
in strokovo usposobljenost ter zdravstveno stanje. Skratka,
rezultat dokaznega postopka kaže, da so realne pridobitne
možnosti tožene stranke boljše, kot pa jih želi sam
prikazati.
Sodišče prve stopnje je, potem ko je pravilno ugotovilo, kakšne so
potrebe mladoletnega otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih
zavezancev, breme preživljanja ustrezno porazdelilo med obe pravdni
stranki. Upoštevalo je vse pravnorelevantne okoliščine, to je otroški
dodatek v višini 10.000,00 SIT, ki ga mati prejema za otroka, dohodke
otrokovih staršev, dejstvo, da toženca bremeni preživninska obveznost
za še enega otroka in stroške za lastno preživljanje zakonite
zastopnice oziroma tožene stranke. Odločitev o višini mesečne
preživnine 30.000,00 SIT je materialnopravno pravilna.
Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti
upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je
pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009