VSL sodba IV Cp 2144/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2144.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51313 |
Datum odločbe: | 19.05.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | preživljanje otrok |
Jedro
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pred pobegom toženca iz
Slovenije ta imel dohodke, ki so mu dopuščale nakup avtomobila
Mercedes in ima še polovico hiše, sicer pa je pridobitno sposoben, je
prisojena preživnina 25.000,00 SIT za mladoletno hčerko, ob njenih
80.000,00 SIT visokih potrebah, primerna. Zato pritožba začasnega
zastopnika ne more biti utemeljena.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem
delu (3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo
4.4.1992 na V. sklenili pravdni stranki. Mladoletno N., roj.
1997 leta, je dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Tožencu
je naložilo plačevanje preživnine od vložitve tožbe dalje po
25.000,00 SIT mesečno s pripadki in uskladitvami po Zakonu o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Višji tožbeni
zahtevek je zavrnilo.
Proti odločitvi sodišča o preživnini in sicer v obsodilnem
delu se pritožuje tožena stranka. Res je, da je neznano
prebivališče tožene stranke in kje je zaposlen, kdo je
delodajalec in kakšne dohodke ima. Sodišču so toženčevo
premoženje in dohodki neznani in tožnica ni vedela povedati,
katere nepremičnine ima toženec v lasti. Take okoliščine bi
narekovale simbolično preživnino, naprimer v znesku
10.000,00 SIT mesečno, ne pa 25.000,00 SIT mesečno. Če bi se
ugotovilo, da toženec dohodke ima, pa lahko mati vloži tožbo
na naknadno zvišanje preživnine.
Na vročeno pritožbo tožeča strana ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo kot
pravno podlago 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004, prečiščeno
besedilo). Pri tem je ugotovilo in teh ugotovitev pritožba
ne graja, da so za N. potrebni stroški vsaj 80.000,00 SIT
mesečno, saj hodi otrok v drugi razred devetletke in tudi
mati s svojim fizičnim delom in skrbjo prispeva k njeni
vzgoji in varstvu. Glede dohodkov matere je sodišče
ugotovilo, da znaša čista plača matere 200.000,00 SIT, da
živita v hiši, ki je skupno premoženje pravdnih strank. Pač
pa je sodišče sledilo izpovedbi tožeče stranke glede
preživninskih sposobnosti toženca. Sodišče je namreč
ugotovilo, da je toženec rojen 1962, da je končal osnovno
šolo in gostinski tečaj, da sta skupaj zgradila stanovanjsko
hišo in da je imel pred pobegom poslovni prostor na
L. ter vozilo znamke Mercedes, staro pet let. Takšne
sposobnosti, mladost očeta in način življenja pred pobegom
iz Slovenije kažejo, da je toženec sposoben za delo in
pridobitno spreten. Zato ne drži ugotovitev pritožbe, da bi
bilo v takem primeru treba določiti le simbolično
preživnino. Ne glede na vse pa je določena preživnina
25.000,00 SIT daleč premalo, da bi se mladoletna N.
preživela, zato bo mati morala v pretežni meri prispevati za
njeno vzgojo in varstvo.
Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, sodišče prve
stopnje pa ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb
ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti,
kar je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe
sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009