VSL sklep IV Cp 1133/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.1133.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51311 |
Datum odločbe: | 08.06.2005 |
Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
Institut: | izpolnitev obveznosti |
Jedro
Ker je dolžnik vedel, da upnik - sklad otroku plačuje nadomestilo
preživnine, s plačili zakoniti zastopnici otroka, terjatev upnika -
sklada ni prenehala.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se dolžnikovemu ugovoru delno ugodi v
delu, s katerim je bila izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih
zamudnih obresti, in se v tem delu sklep o izvršbi razveljavi,
predlog za izvršbo pa zavrne.
V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo zaradi
izterjave nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do 28.2.2003, in
zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila. Z izpodbijanim
sklepom pa je dolžnikov ugovor zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni
podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov in
tudi ne zatrjevani ugovorni razlog, po 8. točki 2. odst. 55. člena
Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Vztraja pri ugovorni
navedbi, da je materi otroka plačal in ji še plačuje preživnino, tudi
za obdobje, ko je denar dobivala od upnika.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe
Zakona o pravdnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
- ZIZ). Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo
na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je
pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno napačna
odločitev prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni podan
nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov. Po
določbi 2. odst. 55. člena ZIZ mora sodišče po uradni dolžnosti
paziti, če je listina, na podlagi katere je bila izvršba dovoljena,
izvršilni naslov. Po 1. odst. 21. člena ZIZ je izvršilni naslov
primeren za izvršbo, če so v njem, poleg upnika in dolžnika, navedeni
tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Pritožbeno
sodišče ugotavlja, da odločba o nadomestilu preživnine za mladoletno
Majo Čebela, ki predstavlja izvršilni naslov, ne zajema zakonskih
zamudnih obresti, zato ni podlage za dovolitev izvršbe tudi za
zamudne obresti. Določba 3. odst. 28. člena Zakona o jamstvenem in
preživninskem skladu RS (ZJSRS) upniku sicer daje upravičenje, da od
dolžnika zahteva tudi pripadajoče obresti, vendar pa mora, tudi za
prisilno izterjavo te terjatve, imeti primeren izvršilni naslov (glej
II Ips 149/2004). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani
sklep spremenilo tako, da je po delni ugoditvi ugovoru, sklep o
izvršbi, v delu, s katerim je izvršba dovoljena tudi za izterjavo
zakonskih zamudnih obresti, razveljavilo in v tem delu upnikov
predlog zavrnilo.
V ostalem pa je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožbeno sodišče
soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da s plačili zakoniti
zastopnici otroka, ki so bila izvršena na podlagi poravnave,
sklenjene dne 6.5.2004, terjatev sedanjega upnika do dolžnika ni
prenehala. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve, da je, ob
sklenitvi poravnave z zakonito zastopnico otroka, vedel, da sedanji
upnik otroku plačuje nadomestilo preživnine. Z izplačilom nadomestila
preživnine otroku je terjatev otroka, po določbi 1. odst. 28. člena
ZJSRS, prešla na sedanjega upnika. Dolžnik bi lahko obveznost, z
učinkom prenehanja terjatve, izpolnil prejšnjemu upniku le do tedaj,
ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Ali drugače:
dolžnikova obveznost bi, zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku,
prenehala le, če za prehod terjatve ne bi vedel. Sicer pa obveznost
ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (glej Obligacijski
zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 309 in stran 582). Ko pa je
dolžnik zvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na
sedanjega upnika, bi, z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici
otroka, njegova preživninska obveznost prenehala le v primeru, če bi
sedanji upnik izpolnitev odobril (2. odst. 280. člena Obligacijskega
zakonika). Pokaže se torej, da dolžnikova obveznost nasproti upniku s
plačilom dogovorjenega zneska materi otroka, brez upnikovega
soglasja, ni mogla prenehati, ne glede na to, če je bilo s poravnavo
zajeto tudi obdobje, v katerem je upnik otroku plačeval nadomestilo
preživnine. Pravilna je potemtakem odločitev sodišča prve stopnje, da
ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu pritožbo zavrnilo in
potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen
ugovor zoper izterjavo glavnice v znesku 313.065,00 SIT, ki
predstavlja seštevek nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do
28.2.2003.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009