VSL sklep I Cp 164/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CP.164.2004 |
Evidenčna številka: | VSL51522 |
Datum odločbe: | 04.02.2004 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - začasna odredba - sindikat - aktivna legitimacija - prenehanje pravne osebe |
Jedro
V 13. členu ZSRin določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 3.
člena tega zakona pridobi lastnost pravne osebe tisti sindikat, ki je
že deloval ob uveljavitvi tega zakona, če v roku 30 dni po njegovi
uveljavitvi predloži v hrambo statut. Iz tega
sledi, da sindikat, ki je deloval ob uveljavitvi zakona, pa ni
poskrbel za pravočasno predložitev statuta v hrambo, preneha
obstajati kot pravna oseba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ZSS
v 30 dneh po uveljavitvi ZRSin Minitrstvu, pristojnemu za delo, ni
predložil v hrambo svojega statuta, zato je pravilna njegova
ugotovitev, da ZSS kot pravna oseba ne obstaja več. Iz predložene
odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o hrambi
statuta Sveta kranjskih sindikatov, ki jo je vpogledalo tudi sodišče
prve stopnje, izhaja, da je bila zahteva Sveta kranjskih sindikatov
vložena v skladu s 3. in ne 14. členom ZRSin - torej na podlagi
določbe, ki ureja ustanavljanje novih sindikatov. Ob pomanjkanju
drugih dokazov je zato pravilen sklep, da predlagatelj zaenkrat ni
izkazal za verjetno, da je pravni naslednik ZSS, kar pa pomeni, da
tudi ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji. Zato je
pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za
izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
Izrek
Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani
sklep v delu, ki se nanaša povrnitev stroškov postopka za izdajo
začasne odredbe spremeni tako, da mora predlagatelj nasprotnemu
udeležencu povrniti stroške v znesku 66.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 9.10.2003 dalje do plačila.
V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba
predlagatelja zavrneta in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu
potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške
pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za
izdajo začasne odredbe, da se nasprotnemu udeležencu zaradi
zavarovanja predlagateljeve denarne terjatve za plačilo odškodnine
zaradi prenosa pravice uporabe in povrnitve investicijskih vlaganj,
ki so predmet nepravdnega postopka, vodenega pri Okrajnem sodišču v
Kranju, pod. opr. št. N 37/90, prepoveduje odtujitev in obremenitev
njegovega 1145/1500 deleža pravice uporabe na nepremičninah, vpisanih
pri vl. št. ... k.o. Kranj.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil predlagatelj zaradi
nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe
materialnega prava in predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne
odredbe. Predlagatelj meni, da nasprotni udeleženec z izdano začasno
odredbo ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez
izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju. Predlagatelj poudarja,
da svoje večmiljonske terjatve ne bi mogel izterjati od nasprotnega
udeleženca , če bi ta odtujil še edino vrednejše premoženje, ki ga
ima. Nasprotni udeleženec namreč tudi sam priznava, da že dve leti ne
ustvarja dobička. Zato meni, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje
drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Zoper stroškovni del sklepa sodišča prve stopnje se je pritožil tudi
nasprotni udeleženec. Poudarja, da mu je sodišče priznalo le stroške
v višini 100 točk, čeprav jih je priglasil 750, prav tako pa sodišče
tudi ni upoštevalo stroškov udeležbe na naroku za izdajo začasne
odredbe v višini 2000 točk. nasprotni udeleženec meni, da bi moralo
sodišče uporabiti določbo tar. št. 17 OT in tar. št. 13 in upoštevati
vrednost spornega predmeta, ker pa tega ni storilo je zmotno
uporabilo določbe materialnega prava. Upoštevati pa bi tudi moralo,
da je vrednost točke v času odmere znašala 110,00 SIT in ne 100,00
SIT. Zato nasprotni udeleženec predlaga, na višje sodišče njegov
pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna
priglašene stroške.
Nasprotni udeleženec je tudi odgovoril na pritožbo predlagatelja.
Poudarja, da predlagatelj zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ni
izkazal verjetnosti svoje terjatve in bi sodišče moralo predlog za
izdajo začasne odredbe zavrniti že iz tega razloga. Sodišče se po
njegovem mnenju zmotno sklicuje na določbo 434. člena Zakona o
obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki določa le podlago za
medsebojne regresne zahtevke upnikov. Uporaba te določbe bi lahko
prišla v poštev šele takrat, ko bi sodišče ugotovilo, da je
predlagatelj res solidarni upnik. Sodišče tako ni navedlo razlogov o
odločilnih dejstvih in je zato storilo absolutno bistveno kršitev
določb pravdnega postopka. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti
zakon ne predvideva solidarnosti oškodovancev, kar je logično, saj je
vsak upravičen le do tiste škode, ki mu je nastala. V tem primeru
sicer ne gre niti za poslovno niti za neposlovno škodo, vendar je
treba analogno uporabiti citirano določbo. Po določbi 425. člena ZOR
je na upniški strani več oseb le takrat, če je solidarnost
dogovorjena ali z zakonom določena. Aktivna legitimacija
predlagatelja ni bila ne dogovorjena ne določena z zakonom. Zato
nasprotni udeleženec meni, da bi bilo treba predlog za določitev
odškodnine in predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Nasprotni
udeleženec poudarja, da tudi dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče
zavrnilo predlagateljev predlog za zaznambo spremembe imena kaže na
to, da ne gre le za preimenovanje prej obstoječega pravnega subjekta,
ampak gre novo pravno osebo.
Pritožba predlagatelja je neutemeljena, pritožba nasprotnega
udeleženca pa je delno utemeljena.
Med pravdnima strankami ni sporno, da je 3.7.1948 Komite za
zadružništvo pri vladi LRS v Ljubljani na podlagi 46. člena Zakona o
splošnega zakona o zadrugah imovino zadruge "Narodni dom" izročil
splošnemu ljudskemu premoženju in sicer v upravo Okrajnemu
sindikalnemu svetu v Kranju. Ta se je kot imetnik pravice uporabe
tudi vpisal v zemljiško knjigo. Dne 29.3.1976 se je v zemljiški
knjigi zazanamovala sprememba imena imetnika pravice uporabe v Zveza
sindikatov Slovenije, občinski svet Kranj. Prav tako je nesporno, da
je bila - na podlagi odločbe Občine Kranj, Sekretariata za občo
upravo, št. 463-17/86-12 z dne 21.1.1987- pravica uporabe, ki jo je
imela Zveza sindikatov Slovenije, občinski svet Kranj na poslovnih
prostorih v družbeni lastnini, s površino 820 m2, ki predstavljajo
nerazdelno 1/5 poslovne stavbe delavskega doma "Franca Vodopivca" v
Kranju, parc. št. 287/2, vl. št. .. k.o. Kranj, prenešena v sredstva
Kinopodjetja Kranj, p.o., Stritarjeva 1. Odločba je bila izdana na
podlagi 37. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih
(Ur.l. RS, št. 18/74) in na podlagi tega člena je imela
družbenopolitična organizacija, ki je soglašala s prenosom pravice
uporabe na drugo družbeno pravo osebo, tudi pravico do odškodnine. Na
podlagi te odločbe je bila pravica uporabe na 1/5 nepremičnine
vpisana v korist Kinopodjetja Kranj. Tako je bila ob vložitvi
predloga za določitev odškodnine v zemljiški knjigi vpisana pravica
uporabe na 4/5 nepremičnine v vl. št. ... k.o. Kranj v korist Zveze
sindikatov Slovenije, občinski svet Kranj, pravica uporabe na 1/5 te
nepremičnine pa v korist Kinopodjetja Kranj, p.o..
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sekretar Zveze sindikatov
Slovenije, občinski svet Kranj (v nadaljevanju ZSS), dne 16.4.1990 na
Sekretariatu za občo upravo pod št. 463-17/86-12 na zapisnik podal
predlog za določitev odškodnine na podlagi 37. člena Zakona o
poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Občina Kranj je predlog dne
20.4.1990 odstopila nepravdnemu sodišču. Dne 9.11.1993 pa je Svet
sindikatov Kranj (v nadaljevanju SSK) podal izjavo, da vztraja pri
predlogu za določitev odškodnine in je prevzel nepravdni postopek kot
pravni naslednik ZSS. Nasprotni udeleženec Kinopodjetje Kranj ves čas
postopka ugovarja, da SSK ni izkazal pravnega nasledstva in zato ni
aktivno legitimiran za predlog za določitev odškodnine.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da
predlagatelj res ni izkazal pravnega nasledstva, vendar mu je
priznalo status aktivno legitimirane stranke, ker je štelo, da je
solidarni upnik v smislu 434. člena ZOR, ker nadaljuje z dejavnostjo
ZSS in navzven deluje kot upravljalec poslovne stavbe Delavski dom v
Kranju. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da se bo
vprašanje, ali se je predlagatelj samo preimenoval, reševalo v okviru
delitvene bilance premoženja. Sodišče prve stopnje je tako odločilo,
da je predlagatelj sicer v skladu z 272. členom Zakona o izvršbi in
zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izkazal za verjetno, da njegova
terjatev obstoji, da pa ni izkazal nobene od predpostavk iz drugega
odstavka 272. člena ZIZ.
Višje sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev sodišča prve
stopnje, da predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen. Po oceni
višjega sodišča je materialnopravno napačna odločitev sodišča prve
stopnje, da je predlagatelj z verjetnostjo izkazal, da je pravni
naslednik ZSS.
V nepravdnem postopku se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem
postopku (v nadaljevanju ZNP) uporabljajo določbe Zakona o pravdnem
postopku (v nadaljevanju ZPP), če v ZNP ni drugače določeno. V
primeru, ko stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se po
205. členu ZPP postopek prekine, nato pa se nadaljuje, ko ga pravni
nasledniki prevzamejo. Če se med postopkom izkaže, da pravna oseba,
ki je prenehala, nima pravnih naslednikov, gre za pomanjkljivost, ki
je ni mogoče odpraviti, zato v takšnem primeru sodišče tožbo oziroma
predlog zavrže po petem odstavku 81. člena ZPP. SKS zatrjuje, da je
pravni naslednik ZSS in da kot pravni naslednik prevzema postopek.
Višje sodišče poudarja, da dejstvo, da predlagatelj nadaljuje z
dejavnostjo ZSS in navzven deluje kot upravljalec poslovne stavbe
Delavski dom v Kranju ne zadošča za ugotovitev, da je z verjetnostjo
izkazano njegovo pravno nasledstvo. Dne 27.3.1993 je namreč začel
veljati Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Ur.l. RS, št. 13/1993,
v nadaljevanju ZRSin), ki v 2. členu določa, da sindikat postane
pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega
temeljnega akta. Po prvem odstavku 3. člena hrambo statuta zahteva
pooblaščena oseba sindikata, zahtevi za hrambo pa morata biti
priložena zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega
hramba se zahteva. V 13. členu ZRSin določa, da ne glede na določilo
prvega odstavka 3. člena tega zakona pridobi lastnost pravne osebe
tisti sindikat, ki je že deloval ob uveljavitvi tega zakona, če v
roku 30 dni po njegovi uveljavitvi predloži v hrambo statut. Iz tega
sledi, da sindikat, ki je deloval ob uveljavitvi zakona, pa ni
poskrbel za pravočasno predložitev statuta v hrambo, preneha
obstajati kot pravna oseba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ZSS
v 30 dneh po uveljavitvi ZRSin Minitrstvu, pristojnemu za delo, ni
predložil v hrambo svojega statuta, zato je pravilna njegova
ugotovitev, da ZSS kot pravna oseba ne obstaja več. Iz predložene
odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o hrambi
statuta Sveta kranjskih sindikatov, ki jo je vpogledalo tudi sodišče
prve stopnje, izhaja, da je bila zahteva Sveta kranjskih sindikatov
vložena v skladu s 3. in ne 14. členom ZRSin - torej na podlagi
določbe, ki ureja ustanavljanje novih sindikatov. Ob pomanjkanju
drugih dokazov je zato pravilen sklep, da predlagatelj zaenkrat ni
izkazal za verjetno, da je pravni naslednik ZSS, kar pa pomeni, da
tudi ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji. Zato je
pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za
izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
Pač pa je utemeljena pritožba nasprotnega udeleženca glede odločitve
sodišča prve stopnje o povrnitvi njegovih stroškov v postopku izdaje
začasne odredbe. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog za
izdajo začasne odredbe priglasil 750 točk stroškov, povečanih za 20 %
DDV, na naroku za izdajo začasne odredbe pa stroškov za udeležbo na
naroku ni priglasil. Sodišče prve stopnje je odločilo, da j nasprotni
udeleženec upravičen do povrnitve stroškov za odgovor na predlog za
izdajo začasne odredbe, vendar višje sodišče ocenjuje, da muje
sodišče prve stopnje res priznalo prenizke stroške. Moralo bi
uporabiti tar. št. 17 pod 1.b) po kateri gredo nasprotnemu udeležencu
za druge obrazložene vloge stroški v višini 25% tarifne številke
13/1. Glede na zahtevano odškodnino v znesku 89.347.383,00 SIT, znaša
nagrada po tar. št. 13 2.000 točk, torej gre nasprotnemu udeležencu
500 točk po 110,00 SIT, povečanih za 20 % DDV, kar skupaj znaša
66.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe
sodišča prve stopnje dalje kot je zahteval nasprotni udeleženec.
Tako je višje sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep na
podlagi tretje točke 365. člena ZPP v povezavi z 37. členom ZNP in
15. členom ZIZ izpodbijani sklep spremenilo tako, da mora
predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti 66.000,00 SIT stroškov v
postopku z izdajo začasne odredbe, v preostalem delu pa je pritožbo
nasprotnega udeleženca in v celoti pritožbo predlagatelja zavrnilo in
je na podlagi druge točke 365. člena ZPP v povezavi z 37. členom ZNP
in 15. členom ZIZ v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve
stopnje.
Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne
pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom
v zvezi z njim. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora v skladu
s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam kriti stroške pritožbenega
postopka. Nasprotni udeleženec pa je s pritožbo uspel v neznatnem
delu - zahteval je namreč, naj mu sodišče prizna stroške v višini
2750 točk stroškov, višje sodišče pa mu jih je priznalo le 500, zato
tudi sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora
na pritožbo predlagatelja pa po oceni višjega sodišča niso bili
potrebni in jih mora zato na podlagi prvega odstavka 155. člena kriti
sam nasprotni udeleženec.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009