VSL sklep I Cp 145/2004

Jedro

Četudi je bil umik tožbe podan v zmoti, sodišče izda sklep o umiku,

ker je ta sklep deklaratorne narave in umik učinkuje že s trenutkom

oprave procesnega dejanja.

 

Izrek

Pritožba drugotožeče stranke se zavrže.

Pritožba prvotožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve

stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo tožbo prvotožeče

stranke, vloženo dne 10.7.2003, za umaknjeno in je v tem delu

postopek ustavilo, ker je prvotožeča stranka dne 20.9.2003 sodišču

predložila svojo lastnoročno podpisano izjavo, da tožbo umika, v kar

je privolila tudi tožena stranka.

Zoper sklep sta se v roku pritožili obe tožeči stranki iz razloga

bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki predlagata, da

pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se postopek po tožbi

prvotožeče stranke nadaljuje, podrejeno, da se sklep razveljavi in

zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da

sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nastalo situacijo povzema

in obravnava z napačnega aspekta, saj izjava prvotožeče stranke z dne

20.9.2003 ne predstavlja njegove prave volje in je tudi nikoli ni

preklical, saj za kaj takega ni bilo potrebe. Izjave, ki mu jo je

podtaknil toženec v podpis, sploh ni prebral, ker je tudi ni mogel

prebrati zaradi slabega vida, s čimer je bil toženec zelo dobro

seznanjen. Spominja se, da mu je toženec v tem obdobju nekaj dal v

podpis, vendar mu je pri tem dejal, da gre za neko povsem drugo

zadevo, ki s predmetnim postopkom nima nobene zveze. S stališča

pravno poslovne volje izjava z dne 20.9.2003 nikoli ni bila podana in

jo v tem smislu ni potrebno preklicati.

Pritožba drugotožeče stranke ni dovoljena, medtem ko pritožba

prvotožeče stranke ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bil ta pravdni postopek zaradi umika tožbe

ustavljen le v delu, ki se nanaša na tožbo prvotožeče stranke. Tožeči

stranki sta samostojni stranki in se je s sklepom odločalo zgolj o

pravici prvega tožnika in ničesar glede druge tožnice. Kadar

pritožnik s pritožbo, četudi bi bilo pritožbi ugodeno, ne more doseči

ugodnejše odločitve zanj v s pritožbo izpodbijani odločitvi, potem

taka oseba nima pravnega interesa za pritožbo in je njena pritožba

skladno 3. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

nedovoljena. Ker druga tožnica v obravnavanem primeru s pritožbo ne

more doseči ugodnejše odločitve zanjo, četudi bi ji bilo ugodeno, je

njena pritožba nedovoljena in jo je kot takšno potrebno zavreči (1.

točka 365. člena ZPP).

Pritožbo, v kolikor se ta nanaša na prvega tožnika, smiselno

zatrjuje, da ima izjava prvega tožnika o umiku tožbe z dne 20.9.2003

napako volje, saj je bila dana v zmoti, ker jo je toženec prvemu

tožniku podtaknil v podpis in prvi tožnik ni vedel, kaj podpisuje.

Ker ZPP, ki procesno ureja pravdni postopek, nima določb, ki bi

urejale primer, ko je neko procesno dejanje opravljeno v zmoti, torej

z napako volje, je glede tega vprašanja vmestno in pravilno uporabiti

predpis obligacijskega prava, konkretno Obligacijski zakonik (OZ),

veljaven v času podaje umika tožbe. Po določbi 2. odstavka 46. člena

OZ je pravni posel, ki ga stranka opravi v zmoti, izpodbojen, torej

lahko stranka, ki je bila v zmoti, zahteva njegovo razveljavitev. To

pomeni, da posel velja, dokler prizadeta stranka s svojim zahtevkom

ne doseže njegove razveljavitve.

V primeru umika tožbe učinkuje neposredno že strankino procesno

dejanje. Postopek se torej konča, ko je to dejanje, to je podan umik

tožbe, opravljeno. Sklep sodišča, s katerim v primeru umika tožbe

ustavi postopek (3. odstavek 188. člena ZPP), je deklaratorne narave,

kar pomeni, da se z njim le ugotovi umik tožbe, ki učinkuje s

trenutkom, ko je umik podan. Umika tožbe ni mogoče preklicati, četudi

je bil dan v zmoti. Zmotno je pritožbeno stališče, da v obravnavanem

primeru umika ni bilo potrebno preklicati, ker umik sploh ni bil

podan. Umik je bil podan (pritožba sama potrdi, da je prvi tožnik

izjavo o preklicu podpisal) in če je bil podan v zmoti, je možno

zahtevati njegovo razveljavitev. Vendar razveljavitve ni možno

zahtevati s pritožbo, ampak s tožbo v novem postopku. Morebitni

zahtevek za razveljavitev izjave o umiku pa ne more zadržati izdaje

deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

Pritožbeno sodišče je zato, ker je sodišče prve stopnje izdalo

izpodbijani sklep skladno določilu 3. odstavka 188. člena ZPP, in ker

ni ugotovilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti,

pritožbo prvega tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 35/2002
• VDS sodba Pdp 1803/2004
• VSL sodba II Cp 1095/2000