VSL sklep III Cp 2628/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2628.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50728 |
Datum odločbe: | 11.05.2005 |
Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
Institut: | sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica |
Jedro
Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o
dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s
postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je
očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne
pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,
na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno
pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo
pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet
izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na
prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.
člena ZIZ).
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se
nepremičnina parc. št. 1989 in 5/1.S vpisana v vl. št. X k.o. L
domakne V.O. za kupnino v znesku 6.050.000,00 SIT. Hkrati je
odločilo, da bo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi
pri omenjeni nepremičnini izbrisana zastavna pravica za denarno
terjatev upnice Banke d.d.
Proti takšni odločitvi je dolžnica vložila pravočasno pritožbo, s
katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in kršitve določb
materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in
vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da
v izvršilni zadevi dosedaj ni bila posebno aktivna, ker je vso
dokumentacijo prevzel in odnesel njen bivši mož K.V., ki naj ga
sodišče povabi kot stranskega intervenienta. Ugovarja aktivni
legitimaciji upnika. V izreku je navedeno, da naj bi bila upnica
Banka d.d., medtem ko je v uvodnem delu naveden kot upnik Leasing
d.o.o. Sodišču prve stopnje še očita, da je predmetno nepremičnino
prodalo na javni dražbi za nerealno ceno. Nepremičnina je bila že
leta 1996 ocenjena na 15.505.451,00 SIT. Ob ustrezni revalorizaciji
bi bila navedena vrednost vsaj še enkrat višja. Predvsem pa višja od
izlicitiranega zneska 6.050.000,00 SIT. Ta vrednost je bila
ugotovljena že več kot tri leta pred dražbo. S postavitvijo povsem
nerealne izklicne cene je sodišče njo, ki je samohranilka in mora
preživljati dva otroka, oškodovalo. Oba otroka imata upoštevaje
določila 182. člena ZIZ predkupno pravico oziroma vsaj pravico do
najemnega razmerja. Sicer pa ju sodišče o nameravani prodaji na
dražbi sploh ni obvestilo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je sklep o domiku možno
izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181.
do 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Edina nepravilnost v zvezi s postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi
zatrjuje dolžnica pa je očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena
ZIZ oziroma predkupne pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši.
Dolžnica pa ne pojasni, na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela
otroka predkupno pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito
ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila
predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno
vabiti na prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7.
odst. 181. člena ZIZ).
Glede pritožbenega očitka v zvezi z aktivno legitimacijo upnika je
treba navesti, da je namesto prvotne upnice Banke d.d. - v
likvidaciji vstopil v izvršilni postopek nov upnik Leasing d.o.o.,
kateremu je prvotna upnica odstopila terjatev in kar je novi upnik
dokazoval z po zakonu overjeno listino. O spremembi upnika je sodišče
prve stopnje odločilo s sklepom z dne 21.4.2004, zoper katerega se
tožnica ni pritožila oziroma je postal pravnomočen. Prejšnja upnica
pa je v izpodbijanem sklepu omenjena, ker je sodišče v skladu z 209.
členom ZIZ odločilo, da se izbriše iz zemljiške knjige hipoteka, ki
je vpisana na prejšnjo upnico.
Končno dolžnica v pritožbi tudi ne more oporekati ocenjeni vrednosti
nepremičnine. Dolžnica je bila v odredbi o prodaji opozorjena na
možnost iz 4. odst. 178. člena ZIZ oziroma, da lahko predlaga
najpozneje osem dni pred prodajnim narokom ponovno ugotovitev
vrednosti nepremičnine, če izkaže, da se je ta od prejšnje ugotovitve
vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Takšnega predloga pa
dolžnica, ki v pritožbi sama priznava svojo pasivnost, ni podala.
Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo za prodajno ceno
nepremičnine tisto, ki je bila ugotovljena s sklepom o ugotovitvi
vrednosti nepremičnine, kateremu tožnica prav tako ni ugovarjala.
Vse pritožbene navedbe se tako izkažejo za neutemeljene, zato je bilo
treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.
točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom
ZIZ).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009