VSL sodba IV Cp 38/2005

Jedro

V sporu za ukinitev preživnine zakoncu in za spremembo določene

preživnine se pritožbene novote upoštevajo v okviru določbe prvega

odstavka 337. člena ZPP. Obravnavani spor namreč ni eden od sporov iz

27. poglavja ZPP, za katere zakon dopušča oziroma celo narekuje

izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni

zahtevek, da se dolžnost tožnika plačevati preživnino toženki, ki mu

je bila naložena s sodbo istega sodišča, opr. št. P 47/95, z dne

24.8.1995, z dnem vložitve tožbe ukine. Zavrnjen je bil tudi

podrejeni tožbeni zahtevek, da se preživninska obveznost tožnika od

1.9.2004 dalje zniža na 20.000,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje

je (s posebnim sklepom) tožniku naložilo, da toženki povrne pravdne

stroške v znesku 208.702,20 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

Zoper sodbo se je tožnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena

razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe

materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbenemu

zahtevku v celoti, s stroškovnimi posledicami, ugodeno, oziroma da bo

preživnina ustrezno znižana; podrejeno pa razveljavitev izpodbijane

sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V

obrazložitvi pritožbe navaja, da tožnik svoj zahtevek opira na

dejstvo, da je tožnica po razvezi osnovala zunajzakonsko skupnost s

F. J. Glavni dokaz o zunajzakonski skupnosti bi moralo

biti zagotovo zaslišanje F. J., kar pa sodišče na prvi

stopnji, kljub tožnikovemu predlogu, ni izvedlo in je tako dejansko

stanje nepopolno ugotovilo. Da zunajzakonska skupnost ne obstoji, je

ugotovilo zgolj na podlagi zaslišanja raznih sosedov in prijateljev,

ki so pristranski in tako neverodostojne priče. Pri tožniku so se

spremenile okoliščine tudi glede tega, koliko je pridobitno sposoben.

V času prvega določanja preživnine je bilo ugotovljeno, da tožnik

tudi honorarno zasluži z zidarskimi deli, tega vira dohodka pa sedaj

ni več. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnik z zidarjenjem prenehal,

ker je poleg operacije kolena tudi prestar (73 let) za tako zahtevna

fizična opravila. Toženka ni z ničemer dokazala, da tožnik še zmeraj

zida in tako dobiva postranske dohodke. Sodišče ni ugotavljalo

toženkinih dejanskih prejemkov, ampak se je osredotočilo na velike

stroške, ki pa niso dokazani. Glede slabega zdravstvenega stanja

toženka ni predložila drugega dokaza kot potrdilo zdravnika, da ga

redno obiskuje. Nikjer v pravnem prometu tako potrdilo ne zadošča kot

dokaz, da je toženka res bolna, ampak se zahteva mnenje tričlanske

zdravniške komisije, saj je povsem običajno, da starejši ljudje vedno

obiskujejo zdravnika. Preživnina, ki jo mora plačevati tožnik, ogroža

tožnikovo lastno preživljanje. Zaradi spremenjenih okoliščin ni več

pravne podlage za plačevanje preživnine oziroma vsaj ne v takšni

višini.

Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora nanjo ni

podala.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

(v nadaljnjem besedilu ZZZDR) pravica do preživnine preneha, če

razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje

dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo

ali če živi v zunajzakonski skupnosti. Tožeča stranka je primarno

uveljavljeni tožbeni zahtevek za ukinitev preživninske obveznosti

oprla na trditev, da je toženka postala lastnica nepremičnega

premoženja in da je vzpostavila zunajzakonsko skupnost. Pritožba ne

izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženka, po

nastanku tožnikove preživninske obveznosti, novega premoženja, s

katerim bi se lahko preživljala, ni pridobila. Neutemeljen pa je tudi

pritožbeni ugovor zoper prvostopenjski zaključek, da izvedeni dokazi

sodišču prve stopnje niso omogočili prepričanja, da je toženka

vzpostavila zunajzakonsko skupnost s F.J. Za ugotovitev obstoja tega

odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane

dokaze. Kot sledi iz zapisnika zadnje glavne obravnave (list. št. 71

spisa), je tožeča stranka na tej glavni obravnavi predlagala le še

izvedbo dokaza o lastništvu osebnega avtomobila, sicer pa je podala

izjavo, da so izčrpani vsi njeni dokazni predlogi in izrazila

soglasje, da se glavna obravnava zaključi. Navedeno pomeni, da je

tožeča stranka umaknila podani dokazni predlog, da se zasliši priča

F.J.. Po določbi drugega odstavka 7. člena ZPP sme sodišče izvesti le

tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale (ob upoštevanju, da ne gre

za v tej določbi predvideno izjemo o nedopustnem razpolaganju

strank). Obravnavani spor namreč ni eden od sporov iz XXVII. poglavja

ZPP, za katere zakon dopušča oziroma celo narekuje izvedbo dokazov po

uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka dokazni predlog, da se

zasliši priča F.J., umaknila, je njen pritožbeni očitek, da dejansko

stanje ni bilo popolno ugotovljeno, neutemeljen.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena graja odločitve o podrejenem

tožbenem zahtevku. Po določbi 82č. člena ZZZDR lahko sodišče na

zahtevo upravičenca zniža določeno preživnino, če se spremenijo

potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je

bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo

dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. Tožeča stranka

je tožbeni zahtevek za znižanje preživnine oprla na trditev, da

sedanja preživnina ogroža tožnikovo lastno preživljanje in da ima

toženka dva odrasla otroka, ki sta dolžna prispevati k njenem

preživljanju. Z navedenimi dejstvi zahtevka za znižanje preživnine ni

mogoče utemeljiti. Trditev, da je tožnikova premoženjska zmožnost

zmanjšana, ker nima več dohodka od opravljanja zidarskega dela, je

tožnik podal šele v pritožbi, ne da bi za navajano dejstvo predlagal

dokaze in ne da bi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel

podati do prvega naroka glavne obravnave oziroma do konca glavne

obravnave ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 286. člena ZPP.

Kot je bilo že povedano, obravnavani spor ni zakonski spor (po prvem

odstavku 406. člena ZPP so zakonski spori le spori o razvezi ali

razveljavitvi zakonske zveze) niti ne spor iz razmerij med starši in

otroki. Za uveljavljanje pritožbenih novot zato velja pravilo iz

prvega odstavka 337. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato navedbe o

zmanjšanju preživninske zmožnosti tožnika ne more upoštevati.

Po navedenem se pokaže, da je sodišče prve stopnje, glede na

zatrjevana dejstva, pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno

odločilna dejstva, katerih ugotovitev narekujeta določbi 83. člena

ZZZDR, ki ureja ukinitev preživninske obveznosti, in 82č. člena

ZZZDR, ki ureja spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.

Ker v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni bila storjena niti

katera od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno

sodišče, na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo

in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 351/99
• VSL sklep II Cp 131/2000
• VSL sklep I Cpg 198/2000