VSL sklep IV Cp 2132/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.2132.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50722 |
Datum odločbe: | 05.05.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - stalno prebivališče v RS |
Jedro
Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za
mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi
pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni
otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa
vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne
odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris
namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe
o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za
nepristojno v tej zadevi in zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da za
odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije (RS).
Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča
stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da so bili ob vložitvi tožbe
izpolnjeni vsi pogoji iz 73. člena Zakona o mednarodnem zasebnem
pravu in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99, ZMZPP), ki določa, da je
sodišče RS pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere
skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega prabivališča
v RS, če sta oba starša slovenska državljana, ali če je otrok
slovenski državljan in ima stalno prebivališče v RS. Mladoletni otrok
je bil ob vložitvi tožbe slovenski državljan s stalnim prebivališčem
v RS. V 89. členu ZMZPP je določeno, da so za oceno pristojnosti
sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne
teči. Tožba je bila zaradi nepristojnosti sodišča RS zavržena tri
leta po vložitvi tožbe. Tožba je bila pravilno vročena toženki, ki pa
nanjo ni odgovorila in nikoli ni ugovarjala pristojnosti slovenskega
sodišča. Iz spisa ni razvidno, da bi MNZ, Generalna policijska
uprava, preverjala pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je
Centralni izvršilni organ zahteval izročitev otroka. Ko sta se
pravdni stranki razšli, sta se sporazumno dogovorili za skupno
skrbništvo mladoletnega otroka, in sicer tako, da bi nekaj časa živel
pri enem od staršev, nekaj časa pa pri drugem. Prijavo otrokovega
stalnega prabivališča v Sloveniji je bila glede na dotedanje dogovore
z otrokovo materjo opravičljiva, saj se je strinjala, da bi otrok v
času, ko bi živel pri očetu, živel v Sloveniji. Na podlagi izdane
začasne odredbe je bil tožnik otroka res prisiljen izročiti materi,
ki ga je odpeljala v ZDA. Sodišče je zaradi tega v predmetni pravdi
sprožilo postopek ugotavljanja otrokovega stalnega prebivališča pri
UE Domžale. Tožnik je popolnoma legitimno priglasil slovensko
državljanstvo otroka, na zapisnik pa je podal izjavo, da ima otrok
stalno prebivališče v Mengšu, Levčeva 10, kar je bilo tedaj tudi res.
Referentka je 19.4.2001 izvršila prijavo njegovega prebivališča.
Otrok v letu 2001 še ni bil zaupan nobenemu od staršev, proti tožniku
pa ne v ZDA ne v RS ne teče noben kazenski postopek. Edini postopek,
ki je tekel v ZDA, je bila tožba zaradi ugotovitve očetovstva, ki pa,
glede na tožnikovo priznanje otroka ob rojstvu, ni bila potrebna.
Tožnik je prvi in edini vložil tožbo zaradi dodelitve otroka, in
sicer na slovensko sodišče.
Pritožba je utemeljena.
Glede pristojnosti slovenskega sodišča v sporih z mednarodnim
elementom 29. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vsebuje le
splošno določbo, da je sodišče RS pristojno za sojenje, kadar je
njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali z mednarodno
pogodbo. ZMZPP določa, da je sodišče RS pristojno v sporih o varstvu
in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec
nima stalnega prebivališča v RS, če sta oba starša slovenska
državljana, ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno
prabivališče v RS (1. odstavek 73. člena ZMZPP). V predmetni zadevi,
v kateri obe pravdni stranki nesporno nista slovenska državljana, je
aktualno vprašanje, ali je podana subsidiarna pristojnost po naveznih
okoliščinah otrokovega državljanstva in njegovega stalnega
prabivališča.
Medtem ko je sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz rojstne
matične knjige mladoletnega T.A. zaključilo, da je slovenski
državljan, pa je nasprotno ugotovilo, da ni izpolnjena druga navezna
okoliščina njegovega stalnega prebivališča v RS. Načelo perpetuacije
foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za mednarodno
pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi pričel
teči z vložitvijo tožbe 16.5.2001, je odločilno, ali je imel
mladoletni otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Pritrdilen
odgovor izhaja iz potrdila UE Domžale, Oddelka za upravne notranje
zadeve z dne 15.4.2001 in podatkov Centralnega registra prebivalstva
RS, iz katerih je razvidno, da je imel mladoletni otrok od 20.5.1999
(pravilen podatek je 19.4.2001 - glej dopis UE Domžale z dne
29.9.2004, list. št. 54) do 14.2.2005 stalno prebivališče na naslovu
X v Sloveniji. Ob vložitvi tožbe pa vse do izbrisa iz registra
stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe UE Domžale, Oddelka
za upravne notranje zadeve z dne 14.2.2005, izdane v skladu s 7.
odstavkom 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur.l. RS, št. 9/01)
je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris namreč ne
učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe o izbrisu
posameznika iz registra prebivalstva.
Ker je bil mladoletni otrok pravdnih strank v času vložitve tožbe
državljan RS in je imel stalno prebivališče na območju RS, je podana
pristojnost slovenskega sodišča po 1. odstavku 73. člena ZMZPP.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep
razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009